Tik pred začetkom Poletnega lutkovnega pristana – mednarodnega lutkovnega festivala – nas je dosegla vest, da je odšel od nas Tine Varl, ustvarjalec, ki je lutkarstvo razumel kot svoje poslanstvo. Festival je pred šestintridesetimi leti ustanovil kot vez domače, mariborske in slovenske lutkovne ustvarjalnosti z mednarodno. V mesto je povabil izjemne lutkovne predstave, takšne, ki jih danes najdemo v svetovnih lutkovnih antologijah. A njegov najpomembnejši zgodovinski pečat je ključni prispevek k ustanovitvi Lutkovnega gledališča Maribor. V začetku sedemdesetih je pripravil strokovne podlage za profesionalizacijo lutkovnega gledališča v Mariboru in se ves svoj mandat direktorja in umetniškega vodje (1991-1998) dejavno spopadal z reševanjem prostorske stiske ustanove, ki je poseljevala sicer ljubke, a za poglobljena lutkovna iskanja neprimerne prostore v prvem nadstropju stare stavbe na Rotovškem trgu. Ves čas je neutrudno opozarjal na probleme in sodeloval z mestom pri iskanju nove lokacije. Tudi v novo lutkovno gledališče v Minoritih je, dokler mu je zdravje dopuščalo, rad zahajal.
Tine Varl se je z lutkovno umetnostjo začel ukvarjati že v otroštvu in ji ostal zvest do upokojitve. V Mariboru in njegovi okolici tako rekoč ni bilo lutkovne skupine, ki ji ne bi pomagal. Bil je dolgoletni tajnik Zveze kulturnih organizacij Maribor. Lutkovno je najprej deloval v KUD Angel Besednjak (1949–1959), nato je na Pobrežju prevzel Malo gledališče lutk, ki ga je vodil, režiral predstave in v njih igral. To ljubiteljsko gledališče je z združitvijo z Lutkovnim gledališčem Jože Hermanko bilo osnova za leta 1973 ustanovljeno Lutkovno gledališče Maribor. V teh dneh je v Lutkovnem gledališču Maribor na ogled razstava lutk in osnutkov Lutkovnega gledališča Kobanci iz Kamnice, kjer je ustvarjal odlične predstave kot režiser in soavtor likovne podobe. V svoji izjemni lutkovni karieri je zrežiral veliko predstav v številnih lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, predstave je postavil tudi za televizijska snemanja na TV Slovenija in za slovenski program avstrijske televizije. Zagotovo je bila med najbolj odmevnimi televizijska lutkovna nadaljevanka Zverinice iz Rezije (1975/76), ki je s pomočjo televizijskih ekranov popularizirala lutkovno umetnost pri številnih generacijah otrok.
Kot umetniški vodja je k sodelovanju povabil številne mlade ustvarjalce (Saša Jovanović, Jelena Sitar, Sabina Šinko, Kajetan Čop …), tuje lutkovne režiserje in likovnike (Pavel Polák, Ivan Antoš, Jaroslav Milfjat, Katarina Aulitisova, Miroslav Melena …) ter uveljavljene slovenske avtorje (Edi Majaron, Matija Milčinski, Svetlana Makarovič, Bina Štampe Žmavc …). Predstave Lutkovnega gledališča Maribor je popeljal na številne imenitne festivale in gostovanja pri Slovencih po svetu - od Češke, Poljske, Francije ter Velike Britanije do Argentine in Mehike. Eden od projektov, s katerim je leta 1994 pomembno opozoril na zgodovino in korenine mariborskega lutkovnega gledališča, je bila oživitev predstave Žogica Marogica z lutkami mojstra Antona Jezovška.
Skupaj z Bredo Varl je Tine Varl dolga desetletja misijonarsko širil lutkovno umetnost tudi pri zamejcih na avstrijskem Koroškem in tkal vezi med mladimi ljubitelji in slovenskim prostorom. Bil je dolgoletni soustvarjalec Tedna mladih umetnikov na Rebrci in vodja več lutkovnih skupin na avstrijskem Koroškem. Mlade lutkarje iz zamejstva smo imeli pogosto priložnosti videti tudi na mariborskem lutkovnem odru na prireditvah v okviru Koroških kulturnih dnevov.
Tine Varl je prejemnik številnih stanovskih priznanj, med drugimi Ordena zaslug za narod s srebrno zvezdo, odličja Svobode s srebrnim listom l. 1975, Janežičeve nagrade Koroške kulturne zveze l. 1985, Linhartove plakete l. 1987, Srebrnega grba mesta Maribor l. 1990, Glazerjeve listine l. 1994, Srebrne plakete SLKD l. 2000, Tišlerjeve nagrade za življenjsko delo med koroškimi Slovenci l. 2003, Zlate plakete JSKD za življenjsko delo l. 2010, Mestnega pečata Maribora l. 2010, Pengovove nagrade l. 2010, Zlatega častnega znaka za zasluge Republike Avstrije l. 2010, Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo na področju lutkarstva l. 2019, Glazerjeve nagrade za življenjsko delo l. 2020 ter mnogih drugih.
Tine Varl je zasejal ljubezen do lutk in umetnosti tako v svojem profesionalnem delovanju kot v družini; po njegovih poteh stopajo tudi njegova otroka in vnukinje. Doma so skupaj s prijatelji vrsto let gojili družinsko gledališče Polžek in pripravljali predstave za sorodnike in prijatelje.
Opus Tineta Varla priča o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju, o dragocenem umetniškem vodenju, pedagoškem delu v umetnosti in za umetnost - in tako ostaja neizbrisno zapisan v zgodovino lutkovne umetnosti.
