
Na zadnjem dogodku festivala Krimifest so v nedeljo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani slovesno podelili nagrado pila za najboljši slovenski kriminalni roman, izdan v letih 2023 in 2024.
Žirija v sestavi Damjan Zorc, Marcel Štefančič jr., Veronika Šoster, Simon Popek in Ana Geršak je na sledi za najboljšim krimičem preučila več kot 50 izvirnih, v slovenščini napisanih knjig z letnicama izida 2023 in 2024. Skladno s pravilnikom so se za nagrado potegovale tiskane knjige s COBISS oznako izvirni slovenski kriminalni roman in dostopnostjo v najmanj petih slovenskih knjižnicah.
Pri izbiri je bila žirija pozorna na vse ključne elemente krimi žanra, ali bolje - na način, kako se omenjeni žanr udejanja znotraj slovenske književnosti. Zanimali so jih izvirnost zapleta in dosledna izpeljava razpleta, konsistentnost literarnih likov, verodostojnost raziskovalnega procesa in inovativnost v reprezentaciji različnih družbenih segmentov. Pri izbiranju so vzeli v ozir tudi tipične literarne komponente, recimo slog oziroma berljivost določenega dela in uspešnost pri poustvarjanju tistega tako prepoznavnega krimi vzdušja.
Nominirani romani
Avgust Demšar: Estonia (Založba Pivec, 2024)
Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom (Založba Goga, 2023)
Marija Jakopin: Kristalna smrt (Hirondelle, 2024)
Irena Svetek: Črni princ (Beletrina, 2023)
Mojca Širok: Praznina (Mladinska knjiga, 2023)

Tudi ko Vrenko spi, zločin sanja njega
Glede na bero zadnjih dveh let je kriterijem najbolje zadostil roman Estonia Avgusta Demšarja, je zapisala žirija.

"Pripovedno kompleksen, dinamičen in razvejan roman sklepa trilogijo o Vodnjakih, slovenski vasici, ki morilsko zgoščenost naselij, po katerih se običajno sprehaja gospodična Marple, uspešno preplete s temačnim vzdušjem skandinavskega noira. Demšar s posebnim občutkom izrisuje patologije malega kraja in njegovih prebivalcev, ki se preteklosti ne morejo, ne znajo in ne želijo odreči, sploh tisti osamosvojitveni, ki neprestano vstaja od mrtvih. Avtor navduši tudi s spretnim povezovanjem fiktivnih in resničnih zgodovinskih dogodkov, tekočim slogom, razgibanimi dialogi ter z liki, od katerih je vsak posebej prepoznaven, intriganten in po svoje zagoneten. Še tako domiseln zaplet pa ne bi zares zaživel brez svojega karizmatičnega inšpektorja: tudi ko Vrenko spi, zločin sanja njega. Bistvo Estonie morda najbolje povzema sledeča misel: ʼČe bi bila kriminalistična preiskava čarovniška točka, bi zajec moral biti ves čas na odru. Samo gledalci ne bi smeli vedeti, da je zajec.ʼ"
"Demšar morilsko zgoščenost naselij, po katerih se običajno sprehaja gospodična Marple, uspešno preplete s temačnim vzdušjem skandinavskega noira"

Pilica Mojci Širok za Praznino

Žirija se je obenem odločila, da podeli tudi pilico kot posebno omembo za zaključek krimi trilogije Mojci Širok za roman Praznina.
Trilogija, umeščena v dogajalni prostor med Rimom, Ljubljano in Brusljem, se zaključi v evropskem političnem centru, v Bruslju. Tudi tu imajo politične spletke prednost pred tako imenovano "klasično" raziskavo. "Pravzaprav je pomenljivo, da sta v Praznini kriminalcem na sledi novinarki, in ne kriminalistični oddelek ali kakšen svetobolni inšpektor. Roman, ki presega okvire klasične kriminalke, se ukvarja s kriminalom samega političnega vrha. Na videz dolgočasni pravni akti imajo še kako velik vpliv na navadne smrtnike in ranljive skupine. Politična zarota, ki nas organsko vplete v svet korupcije in interesov kapitala, proti kateremu se je le težko - ali, kot govori Praznina - skoraj nemogoče boriti."
Na razpisu za najboljšo kriminalno zgodbo pa je žirija v sestavi Irena Štaudohar, Andrej Blatnik in Maša Jelušič izbrala zgodbo, ki jo je napisal Kamilo Lorenci.














