Stokovna žirija, ki je ocenjevala letošnji tekmovalni program po izboru selektorice Ajde Rooss - Mojca Jan Zoran, Tomislav Zajec, Maria Säkö, Peter Rak in Evelin Bizjak -, je v zaključnem poročilu zapisala: "V tekmovalni program letošnjega festivala so bile uvrščene predstave zelo raznorodnih vsebinskih, estetskih in uprizoritvenih modusov. Neposredno angažiranih projektov z jasno razvidno topiko in kritično noto je bilo sorazmerno malo, zato pa toliko več premišljeno strukturiranih refleksij. Te so ob bolj subtilno razdelani družbeni kritičnosti iz historičnega ali aktualnega vidika manifestirale današnje stanje univerzalne bivanjske travme, stiske in negotovosti. Pri tem so bile uporabljene najrazličnejše uprizoritvene strategije: od inventivne izbire lokacij, izrazite emocionalne vključenosti, ironične distance, preizpraševanja samega gledališkega medija in položaja igralca oziroma igralke v njem do ultimativnega fizičnega utelešenja izvedbenega akta v smislu performansa. Ne gre spregledati tudi domiselnih inscenacij del klasične slovenske literature, ki so ob izvirnih režijskih, dramaturških in koreografskih prijemih ter predvsem izjemnih igralskih stvaritvah predstavljala pomemben del festivalskega repertoarja. Ti projekti tudi s participacijo najmlajših generacij gledaliških ustvarjalcev pričajo o vitalnosti slovenskega gledališča in odličnih obetih za prihodnost. Vse nagrade je žirija podelila soglasno."
Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo: Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
"Predstavo zaznamuje izjemna kompleksnost igralskih, koreografskih in scenskih prvin, kombiniranih z neštetimi natančno sinhroniziranimi detajli, kar tako protagoniste kot občinstvo od prvega prizora posrka v frenetičen vrtinec dogajanja. Preforsirani in karikirani liki učinkovito ilustrirajo znano sintagmo o banalnosti zla, tovrstni odrski narativ pa se še nevsiljivo dokumentarno potrjuje s kratkimi audio inserti same avtorice te sintagme – Hannah Arendt. Sugestivnost uprizoritve se stopnjuje tudi z občasnim izstopom protagonistov iz odrske iluzije, da bi se že v naslednjem trenutku celoten igralski ansambel spet pognal vanjo in s seboj potegnil tudi občinstvo."
Borštnikova nagrada za režijo: Nina Rajić Kranjac za režijo predstave Kazimir in Karolina v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
"Režiserka Nina Rajić Kranjac je dramsko predlogo Kazimir in Karolina uspela na radikalen način razstaviti in ponovno sestaviti v navidezno kaotičen tempo dogajanja, ki pa kljub izjemni dinamiki in številnim zastranitvam ohranja svojo notranjo koherentnost in nagovarja z določenimi družbenimi vprašanji tako iz historičnih kot aktualnih premis. Izpostavlja predvsem fenomen manipuliranih in manipulatorjev, ki očitno eksistira kot univerzalen in brezčasen pojav."
Borštnikova nagrada za scenografijo: Igor Vasiljev za scenografijo v predstavi Nebesje v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. "Scenografija Igorja Vasiljeva v predstavi Nebesje je hkrati odrska instalacija, ki s svojim notranjim življenjem prinaša reminiscenco nedolžnosti, in grozeča arena, ki jo za zgodbo o boju proti ženski represiji boleče dolgo pripravljajo same protagonistke. Na prizorišču, ki se spreminja v obliko nekakšnega mrtvaškega stola, se odvija sojenje ženski, ki si je upala najti svoj lastni glas."
Borštnikova nagrada za izvirno dramsko besedilo: Tibor Hrs Pandur za besedilo predstave Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. "Tekst Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije je drzen in neukrotljiv potop v brutalnost Shakespearovih kraljevskih iger skozi sodobno perspektivo. Gre za tvegano dejanje, ki v skoraj esejistični formi združuje številne elemente in na odru izriše prerez psihozgodovine tistih, ki imajo oblast. Večgeneracijsko delo povezuje Shakespearove kraljevske drame z dogodki iz angleške zgodovine in jim dodaja sodobno perspektivo. Ponudi skupni prostor in igrišče tako gledališkim ustvarjalcem kot občinstvu, kjer lahko merijo Shakespeara in njegove uvid(e) soočajo s sodobno resničnostjo. Besedilo ne vé več in tudi ne kaže s prstom, temveč vsakomur ponuja čustveni in miselni prostor za poskus zaznave sodobne politike skozi gledališko igro."
Borštnikova nagrada za mlado igralko: Živa Selan za igro v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. "V pretresljivem svetu tega slovenskega klasika, kjer je vprašanje preživetja hkrati tudi vprašanje notranje moči, je izvedba Žive Selan v predstavi Boj na požiralniku performativno čista v svoji zadržanosti ter čustveno prisotna in pretresljiva v izvedbi."
Borštnikova nagrada za igro: Polona Juh za igro v predstavi Prah v produkciji Društva dveh. "V predstavi Prah Polona Juh v intimnem prostoru odigra izjemno zahtevno vlogo matere, ki je izgubila otroka. Gledalce brez zadržkov popelje v najtemnejše globine obupa, pri tem pa se v celoti izogne patosu ali ceneni melodrami. Kompleksno besedilo, prežeto z literarnimi in filmskimi aluzijami, je zahtevno in večplastno, a Juh se po vseh njegovih ravneh giblje suvereno, brez da bi za trenutek izgubila osredotočenost ali stik z bolečino."
Borštnikova nagrada za igro Klemen Kovačič za igro v predstavi Agmisterij (zadnjič) v produkciji Bunker Ljubljana in Klemen Kovačič.
"Klemen Kovačič v osemurnem solo performansu Agmisterij združuje besedo, buto, sodobni ples, arhetipsko govorico gibanja in precizno upravljanje s časom in prostorom. Njegova igralska kreacija presega konvencionalno razumevanje igre in jo uresničuje kot telesni ritual, duhovno prakso in umetniško disciplino. Igralska umetnost se v tej uprizoritvi razširi v celostno avtorsko dejanje."
Borštnikova nagrada za igro: Darja Reichman za igro v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. "Darja Reichman v predstavi Boj na požiralniku ustvarja odrsko prezenco, ki je veliko več kot zgolj pripovedovanje zgodbe. Brez zunanjih pripomočkov, zgolj v sozvočju s soigralci in z igralnim prostorom, gradi vzdušje zadušljivega brezupa, teže in brezizhodnosti."
Borštnikova nagrada za igro: Ivan Peternelj za igro v predstavi Kje mi živimo v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Melara.
"Ivan Peternelj v predstavi Kje mi živimo ustvari izčiščene igralske miniature. Z igralskim minimalizmom, v katerem ni prostora za odvečnosti, oblikuje prepričljive aktivne dramske like, med katerimi izstopa lik starke, ujete v bivanjsko brezizhodnost."
Borštnikova nagrada za kostumografijo: Marina Sremac za kostumografijo v predstavi Kazimir in Karolina v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. "Kostumografija Marine Sremac v predstavi Kazimir in Karolina gradi izrazito večplastno, ironično in vizualno nasičeno podobo sveta, ki deluje groteskno, karnevalsko, a hkrati prepoznavno in otipljivo stvarno."
Borštnikova nagrada za koreografijo: Klemen Kovačič, Nik Žnidaršič in Maša Radi Buh za koreografijo v predstavi Agmisterij (zadnjič) v produkciji Bunker Ljubljana in Klemen Kovačič. "Koreografski prispevek trojice ustvarjalcev se na presečišču buta in sodobnega plesnega jezika uresničuje kot utelešena praksa, ki izhaja iz visceralnega, arhetipskega in izkustvenega."
Borštnikova nagrada za posebni dosežek po presoji žirije za poglobljen pristop h konceptu in izvedbi predstave: "Ustvarjalci predstave Balada o trobenti in oblaku v režiji Žige Hrena v produkciji Mini teatra in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. "Balada o trobenti in oblaku je poglobljena interpretacija enega najpomembnejših slovenskih romanov druge polovice preteklega stoletja. Ustvarili so jo najmlajši gledališki ustvarjalci, za katere sta čas in problematika romana zgodovina, ki je niso živeli. Ustvarjalci predstave s premišljenostjo, poglobljenostjo, predanostjo ter z iskreno in emocionalno izvedbeno energijo gradijo avtorski odrski izraz, ki presega dani okvir in obeta odličnost slovenske gledališke prihodnosti."
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta (2024) prejme uprizoritev Agmisterij v avtorski zasnovi, režiji in izvedbi Klemna Kovačiča, v produkciji Klemna Kovačiča in zavoda Bunker Ljubljana."Uprizoritev Agmisterij predstavlja obračun performerja s samim seboj. V osemurnem performansu, ki uprizarja celoten cikel človeškega življenja – od rojstva do smrti – se Klemen Kovačič izkaže z izjemno mero natančnosti, predanosti in ranljivosti."
Nagrade Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk za življenjsko delo: Irena Meško, rekviziterka in garderoberka (Mestno gledališče Ptuj),
Sandi Mikluž, ključavničar (Slovensko mladinsko gledališče), Zvezdana Štrakl Kroflič, inspicientka (Slovensko ljudsko gledališče Celje). Posebne nagrade: Irena Tomažin in Branka Spruk, krojačici (Mestno gledališče ljubljansko), Matej Primec, tehnični mojster (Mini teater),Demijan Pintarič, rekviziter (Slovensko mladinsko gledališče).
