Festival bo v Ljubljano pripeljal številna pomembna literarna imena ter bralcem kot vselej ponudil slovenske prevode del osrednjih gostov. Umetniška direktorica festivala Manca G. Renko je kot fokus letošnje izdaje izbrala temo Zidovi med nami.
Fokus letošnje Fabule ter v slovenščino prevedenih knjig osrednjih gostov je povezan z zidovi, tako s padcem berlinskega zidu, od katerega letos mineva 30 let, kot z zidovi med resničnostjo in fikcijo, preteklostjo in sedanjostjo, zidovi med kulturami, med čustvi ljudi in ne nazadnje s pravimi zidovi naše arhitekturne krajine.
27. februarja bo v Cankarjevem domu (CD), ki je koproducent festivala, nastopil argentinsko-kanadski intelektualec in "človek izjemnih talentov" Alberto Manguel. Ko je bil star 16 let, mu je oslepeli Jorge Luis Borges ponudil delo, naj postane njegov bralec. Druženje z njim je Manguel popisal v biografskem eseju, ki z naslovom Z Borgesom prihaja med slovenske bralce.
Alberto Manguel je pravi dedič Babilonske knjižnice
Alberta Manguela v slovenščini že poznamo, v zbirki Bralna znamenja pri Cankarjevi založbi sta izšla prevoda njegovih knjig Zgodovina branja in Knjižnica ponoči. Tudi če ne bi vedeli, da je res bil z Borgesom, bi vedeli, kako blizu mu je njegovo videnje sveta kot knjižnice. V Knjižnici ponoči v bogati esejistični in eruditski maniri obravnava knjižnice kot zakladnice in arhitekturne prostore, kot avtobiografije njihovih lastnikov in kot izraze nacionalne zavesti. "Manguel razgrinja svojo očaranost nad nenehnim človekovim prizadevanjem, da bi dal življenju in svetu jasno, določno podobo - v tem primeru z urejanjem knjižnic," je o knjig zapisal založnik.
Tatjana Tolstoj že v zbirki Sto slovanskih romanov
Tudi Tatjano Tolstoj ste v slovenščini že lahko brali, v zbirki Sto slovanskih romanov je v prevodu Urše Zabukovec izšel roman Mjausk. "Benedikt je z življenjem nadvse zadovoljen: ima hiško, v njej mrgoli miši, hrane je torej dovolj. Tudi lep je, malce neobičajen je le njegov rep. A roke, noge in oči – te nastopajo v parih, kar v času po Eksploziji sploh ni nujno. Življenje se je vrnilo v čas kamene dobe, duševni mir motijo le Nekdanji, ki se spominjajo, kakšna je bila včasih živahna Moskva … v primitivnem svetu pa so ohranili tudi knjige. Katera besedila so resnično večna in kaj govorijo lovcem na miši? Duhovita antiutopija, ki se sprašuje o najpomembnejših vrednotah in moči umetnosti."
Rachel Cusk: Obris
Na izletu v Grčijo protagonistka Faye malo počne in še manj govori. Tudi v obeh romanih, ki Obrisu (Outline) sledita, Transit and Kudos, se govori o tem, kar se "dogaja" v Obrisu. pa ne o protagonistkinih mislih in dejanjih, temveč o tem, kar ji pripisujejo ljudje, ki jih srečuje. Faye je filter, so zapisali v recenziji v New Yorkerju. Njeni sogovorniki govorijo v dolgih monologih, ki preskakujejo od banalnih izkušenj do velikih tem življenja in družbe in seveda nazaj. Nekateri so prijazni, drugi nadležni, šokantno narcisistični. Faye posluša njihove zgodbe in ostaja nevtralna, redko izreče sodbo, večinoma prepušča odločitev o interpretaciji tega, kar je slišala, bralcu. Rachel Cusk je protagonistko podvrgla radikalnemu eksperimentu, z ekstremno pasivnim likom pa izpisala zanimiv odgovor klepetavi tradiciji angleškega naturalističnega romana.
