Knjižni sejem v Frankfurtu brez aktualnega Nobelovega nagrajenca za literaturo

STA
15.10.2025 10:52

Danes in v četrtek se bo sejma udeležila stroka, od petka dalje pa bodo lahko vstopili tudi bralci. Do nedelje pričakujejo več kot 200.000 obiskovalcev. Tam bodo s tremi stojnicami tudi založniki iz Slovenije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Frankfurtski knjižni sejem je ujet med dvema poloma: med zaskrbljenostjo glede demokracije in strahovi glede umetne inteligence ter toplino gostujoče države Filipini in velike ljubezni do branja.
Profimedia

V Frankfurtu so včeraj zvečer odprli mednarodni knjižni sejem. Največja tovrstna prireditev na svetu bo letos minila brez aktualnega Nobelovega nagrajenca za literaturo Laszla Krasznahorkaija, ki je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Namesto njega je na novinarski konferenci kot predstavnica literatov spregovorila mlada avtorica Nora Haddada. Po pisanju dpa je naslikala sliko generacije, ki črpa pogum iz obupa. Danes in v četrtek se ga bo udeležila stroka, od petka dalje pa bodo lahko vstopili tudi bralci. Svoje izdelke bo na sejmu predstavilo približno 4000 založnikov, do nedelje pa na njem pričakujejo več kot 200.000 obiskovalcev. 

Častna gostja so Filipini

Država častna gostja so Filipini, ki so so svoj paviljon zgradili iz tradicionalnih materialov, kot so bambus, školjke in ananas, ter ga zasnovali kot arhipelag, v katerega se lahko vstopi. Na šestih "otokih" bo mogoče prisluhniti literarnemu programu, odkrivati knjige, se učiti o zgodovini ali si ogledati video instalacijo. V Frankfurt prihaja približno sto filipinski predstavnikov, vključno z dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Ressa. Vendar so na sejmu potrdili, da so nekateri avtorji odpovedali udeležbo v znak protesta proti stališču Nemčije do konflikta v Gazi.

Filipini so svoj paviljon zgradili iz tradicionalnih materialov, kot so bambus, školjke in ananas, ter ga zasnovali kot arhipelag, v katerega se lahko vstopi.
Profimedia

Frankfurtski knjižni sejem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ujet med dvema poloma - med zaskrbljenostjo glede demokracije in strahovi glede umetne inteligence ter toplino gostujoče države Filipini in velike ljubezni do branja. Glede na konflikte v polariziranih časih pa si prizadeva spodbujati dialog in povezovati ljudi. "V svetu, kjer moč spet pridobivajo meje, je sposobnost povezovanja tudi politična," je na novinarski konferenci dejal direktor sejma Juergen Boos. Po njegovih besedah se s tem izzivom soočajo vsako leto znova. "In letos z veliko nujnostjo," je dodal.

Profimedia

Predsednica Združenja nemških založnikov in knjigarn Karin Schmidt-Friderichs pa je izpostavila, da je Frankfurtski knjižni sejem lahko tudi "načrt za pravično sobivanje med ljudmi". Poleg vojn in kriz "našo demokratično družbo postopoma spodkopava zlasti umetna inteligenca v rokah neodgovornih digitalnih oligopolov", je dejala in dodala, da glavne platforme nočejo prevzeti odgovornosti za vsebino, ki jo objavljajo.

Predsednica Združenja nemških založnikov in knjigarn Karin Schmidt-Friderichs: "Frankfurtski knjižni sejem je lahko tudi načrt za pravično sobivanje med ljudmi."
Profimedia

Cankarjeva založba in Beletrina s svojo stojnico

Slovenija se bo na sejmu predstavila z aktualno produkcijo slovenskih založb, prav tako bodo razstavljeni najnovejši prevodi slovenskih avtorjev. Nacionalno stojnico je pripravila Javna agencija za knjigo RS, ki je program zasnovala na dediščini leta 2023, ko je bila Slovenija častna gostja. Na delovnih postajah bodo prisotni predstavniki založb Goga, Malinc, Miš, Pivec in Sodobnost. Založbi Mladinska knjiga skupaj s Cankarjevo založbo ter Beletrina pa se bosta sejma udeležili s svojima stojnicama, postavljenima v bližini slovenske stojnice.

Sejem se bo zaključil s podelitvijo nagrade za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci, prejel jo bo zgodovinar Karl Schlögel.

Pisateljica Nora Haddada je naslikala sliko generacije, ki črpa pogum iz obupa.
Profimedia

Nemški zvezni statistični urad je objavil podatke, ki so pokazali, da se je število knjigarn v Nemčiji v samo petih letih med letoma 2018 in 2023 zmanjšalo za skoraj četrtino. Med glavnimi razlogi za upad so naraščajoče najemnine in stroški dela, pa tudi spremenjene navade potrošnikov.

Število ljudi, ki delajo v nemškem knjigotrškem sektorju, se je v tem obdobju zmanjšalo z 28.000 na 22.620, kar je 19-odstotni padec. Kljub upadu števila trgovin in zaposlenih pa se je promet v sektorju povečal za približno devet odstotkov, prodaja se je povečala s 3,6 milijarde na 4 milijarde evrov, še poroča dpa.

Profimedia
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta