
Enainšestdeseti Borštnikov festival, ki bo znova ponudil osredotočen pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, bo letos na sporedu teden dni pozneje, kot smo bili navajeni v zadnjih letih. Letošnji termin je med 8. in 21. junijem. Kot je pojasnil umetniški direktor festivala Aleš Novak, so datum festivala zamaknili na željo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ki se jim do poznejšega termina iztečejo študijske obveznosti.
Festival bo med 8. in 21. junijem
Po Novakovih besedah Borštnikovo srečanje ne želi ponujati enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbujati razvoj, odpirati vprašanja in omogočati poglobljen dialog med uprizoritvami, strokovno javnostjo in občinstvom. Ob izbranih tujih gostovanjih in spremljevalnem programu, ki bo namenjenim strokovni refleksiji, izmenjavi pogledov in razmisleku o sodobnih uprizoritvenih praksah, tudi v dialogu z mlajšo generacijo ustvarjalk in ustvarjalcev, bo osrednja pozornost vnovič namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade.
Apatičnega človeka lani v gledališču zamenjal empat
Selektorica tekmovalnega programa Kaja Novosel si je med 1. januarjem in 31. decembrom 2025 ogledala več kot sto predstav slovenskih gledaliških producentov, od tega tri četrtine institucionalne produkcije, približno četrtino pa neinstitucionalnih. To pomeni od tri do pet ogledov vsak teden z dvomesečnim poletnim premorom, ko se gledališča zaprejo, je na predstavitvi povzel Novak.

Kaja Novosel je v tekmovalni program uvrstila najvišje dovoljeno število predstav, 12. Med njimi je pet avtorskih projektov, ena dokumentarna proslava, dve prozni priredbi, tri dramska besedila tujih avtorjev in eno dramsko besedilo slovenske avtorice. Izbrane predstave je režiralo osem režiserjev in dve režiserki. "Ta okvirna, a dovolj povedna statistika kaže že ustaljene in še vedno težko premagljive strukturne vzorce tako marginalne pozicije nevladne scene kot tudi neenakovredne zastopanosti spolov v slovenskem gledališču," je dejala selektorica.
Če je lanska selektorica Ajda Rooss izpostavila, da je v ogledanih uprizoritvah prepoznala apatičnega človeka, je slovenska gledališka produkcija lani prinesla empatičnega človeka, je povedala Kaja Novosel. "Uprizoritve se osredinjajo na človeka, ki zaznava nestabilnosti, se jim upira in jih zavrača. Upor se dogaja na premici od globalnega do povsem intimnega. Veliko je opozarjanja na sistemsko nasilje. Pri bolj intimnih nastavkih pa gre običajno za teme samorefleksije, soočenja s težavami, ki pogosto izhajajo iz okolice, in njihov poskus reševanja."
"Unikum leta je megalomanski projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 Dodekalogija"
Poseben unikum leta, ki ga je izpostavila selektorica, je megalomanski projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 Dodekalogija."S svojim produkcijskim in časovnim obsegom je nežno in odločno hkrati zaznamoval umetniško krajino s skorajda transcendentalnimi umetniškimi kreacijami in z iskrivo zmožnostjo približanja svojemu lokalnemu dvojezičnemu in širšemu občinstvu."

Predstave vse bolj brez zgornje meje trajanja
Kot zanimivost je selektorica Novosel izpostavila trajanje uprizoritev, za katero se zdi, da je vse bolj brez zgornje meje, kar se bo odražalo tudi v tekmovalnem programu, je napovedala. "Eno ključnih vprašanj, ki se je izkazalo tudi za enega izmed spontanih kriterijev izbire, je zato postal razmislek, kako te prestave, ki so zelo dolge, poskrbijo za svojega gledalca? Kaj gledalec, ki v poplavi prostočasnih dejavnosti izbere gledališče, v tem času dobi? Izbrane predstave vsaka na svoj način bolj ali manj poskrbijo zanj. Ne v servilnem smislu, temveč mu v tem času predajo svet, s katerim se lahko poistoveti, ga zagrabi in odnese s seboj v svoj vsakdan še v naslednjih dneh, tednih in mesecih," je razmišljala selektorica.
"Kako zelo dolge predstave poskrbijo za svojega gledalca?"
Ker je leto prineslo raznolike teme in žanre, ki segajo v vse pore človeške izkušnje življenja, jih ni smiselno zvesti na ohlapen skupni imenovalec, meni Kaja Novosel, se je pa v izbranih predstavah največkrat pojavila tema minljivosti in minevanja v smislu umiranja, izgubljanja bližnjega in celo izumiranja ter na drugi strani v najbolj intimnem smislu polzenja časa. "Pri problemsko zastavljenih uprizoritvah so bili sicer bolj pogosti premisleki o položaju in glasu posameznika v raztelešeni, vedno bolj socialno tesnobni družbi in v podivjanem, okrutnem svetu, v katerem se seznami umrlih vsak dan nekoliko podaljšajo. V povezavi s tem je bilo opaziti več prevpraševanj krhanja posameznika, zavračanje nestabilnosti v nestabilnem svetu ter opozarjanje na krivice in sistemsko nasilje, ki največkrat prizadene najbolj ranljive družbene člene. Nič manj umestne in tehtne pa niso intimnejše slemenitve uprizoritev, ki so premišljevale izzive sodobnega človeka: osamljenost, izgubljenost, pomanjkanje motivacije ter samorefleksivno soočanje s takšnimi in drugačnimi izgubami."

Empatijo je selektorica opazila tudi v medsebojni skrbi ustvarjalnih oziroma igralskih zasedb. "Izbrane predstave z najmanj dvema in največ enajstimi igralci so dale slutiti, da ustvarjalci skrbijo drug za drugega tudi na odru. Vzpostavili so varno okolje, znotraj katerega ustvarjajo, kar je globoko sporočilo v času, ko se zdi, da ne znamo ali ne zmoremo skrbeti za sočloveka."
Odprtje s plesnogledališko produkcijo Sonoma
Prizorišča festivala bodo, kot je že običajno, SNG Maribor, Lutkovno gledališče Maribor s pripadajo infrastrukturo, letos pa tudi pohorski gozdovi, je napovedal Novak.
Slavnostno odprtje festivala bo v petek, 12. junija, zaznamovala predstava Sonoma, plesnogledališka stvaritev koreografa Marcosa Moraua in skupine La Veronal (Španija). Delo, ki telo postavi v središče uprizoritvenega mišljenja, se z izrazito fizično in simbolno govorico odziva na stanje sodobnega človeka, zaznamovanega s pospešenim ritmom časa, digitalno posredovano izkušnjo in razrahljanim odnosom do izvornih kulturnih in telesnih referenc. Sonoma sodi med prepoznavnejše evropske plesnogledališke produkcije zadnjih let in je bila predstavljena na številnih pomembnih evropskih festivalih, tudi v Avignonu, kjer je bila prepoznana kot izjemno gledališko delo, presegajoče nacionalne okvire v univerzalna vprašanja sodobne človeške izkušnje.

Festival se bo zaključil v nedeljo, 21. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramski igralec. Njegovo ime bo znano maja.
Tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja
1. Katarina Morano: Zakaj sva se ločila
Režiser Žiga Divjak. Mestno gledališče ljubljansko, premiera 16. januarja 2025.
2. Avtorski projekt: 1973
Režiser Tomi Janežič. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica, premiera 1. februarja 2025.
3. Jonas Hassen Khemiri: ≈ [približno enako kot]
Režiserka Maša Pelko. Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 21. februarja 2025.
4. Rrose Sélavy: Nafta
Režiser Jan Krmelj. Mini teater, premiera 28. februarja 2025.
5. Avtorski projekt: 1974
Režiser Tomi Janežič. Slovensko mladinsko gledališče in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica, premiera 22. marca 2025.
6. Robert Icke: Zdravnica
Režiser Martin Kušej. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, premiera 17. aprila 2025.
7. Avtorski projekt: Inkubator
Režiser Oliver Frljić. Slovensko mladinsko gledališče, premiera 16. maja 2025.
8. Avtorski projekt: 55. člen
Režiserka Tjaša Črnigoj. Slovensko mladinsko gledališče, premiera 24. maja 2025.
9. Avtorski projekt: Anhovo
Režiser Žiga Divjak. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 28. maja 2025.
10. Alessandro Barrico: Ocean morje
Režiser Ivan Loboda. Gledališče Koper, premiera 3. oktobra 2025.
11. Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar: In mnogi drugi …
Režiser Bor Ravbar. Slovensko ljudsko gledališče Celje in Prešernovo gledališče Kranj, premieri 3. oktobra 2025 (SLG Celje) in 12. novembra 2025 (PG Kranj).
12. William Shakespeare: Kralj Lear
Režiser Jernej Lorenci. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, premiera 8. novembra 2025.
Tjaša Gajšek





