Letos tako ali tako ni nič normalno. Kot ni bilo že lani. Pandemija covida-19 pač ... Poleti se - tako kažejo lanske izkušnje - virus očitno širi manj agresivno. In vladni ukrepi zapovedovanja in omejevanja vsega mogočega in nemogočega se (celo čez noč in po mnenju stroke kdaj tudi pretirano) rahljajo. A nakazuje se možna zaostritev jeseni. Tega se zavedajo tudi organizatorji kulturnih, družabnih, zabavnih in sorodnih javnih prireditev, ki so za vsak primer natrpali praktično vse redne dogodke v ob normalnih sezonah precej prazen čas. Še toliko bolj, ker nam oblast vse bolj jasno in razločno dopoveduje, že kar grozi, da če v času relativne sproščenosti ne bomo dovolj pridni, pohlevni in ubogljivi, nas bo doletel naslednji val epidemije s še ostrejšim lockdownom.
Kdor hoče stati ino obstati na nekomercialni kulturni sceni, ki na trgu seveda težko preživi sama, brez pomoči lokalne skupnosti in države, pač mora tako ali drugače izpeljati program, če se hoče potegovati za javna sredstva tudi v prihodnje. In kdor hoče ohraniti kontinuiteto prisotnosti v javni zavesti, prav tako. Znani mariborski pihalec, skladatelj ... Vasko Atanasovski se ukvarja tudi z organizacijo bolj komornih koncertov pretežno etnojazzovske provenience. Cikel Glasbarium pripravlja šesto leto - sprva v Ljubljani, zadnji dve leti, odkar se je preselil nazaj v Maribor, pogosteje še v štajerski prestolnici. Največkrat v sodelovanju s Klubom KGB, ki je tudi sicer - kljub majhnosti - prva preferenca številnih glasbenikov, gledališčnikov ..., a je že od začetka prvega vala epidemije zaprt. V poletnem času pa pripravlja svoj program pod zunanjo tribuno Lutkovnega gledališča Maribor v minoritskem kompleksu.
Ponedeljki so - vsaj glede kulturnih prireditev - načeloma precej prazni dnevi. Zato je pohvalno, da so si organizatorji za svoje tri julijske koncerte izbrali prav ta dan. Za uverturo z nastopom dua 3:rma - morda celo prvim javnim sploh ali pa vsaj pred za ta prostor, razmere in glasbeno usmeritev kar številnim občinstvom. Nastal je v času prvega lockdowna lani pomladi, ko sta združili moči nadarjeni mariborski ustvarjalki mlade generacije - pevka Maša But in akustična kitaristka Urška Supej, ki pripravljata izid prve zgoščenke. Njuna glasba - nekaj priredb svetovno znanih komadov, predvsem pa lastne skladbe z družbeno angažiranimi besedili v angleščini - je še najbližje izčiščeni in nežni, mehko umirjeni verziji kantavtorske klasike protestniškega rocka, folka, bluesa ... iz zlatega obdobja otrok cvetja in ljubezni, a z zadostno mero avtorske prepoznavnosti. Da sta obe rojeni na isti datum kot kakih šest desetletij starejši Bob Dylan, pa je sicer naključje, a nikakor nepomembno.
Cikel se nadaljuje prihodnji ponedeljek, ko bo nastopil družinski duo Atanasovski - oče Vasko (saksofoni, flavta ...) in sin Ariel Vei (violončelo, kitara) - ter njuni gostje Marko Črnčec (klaviature), Marko Korošec (bas), Marjan Stanić (bobni). Za konec se bo 19. julija slovenski publiki prvič predstavil na Dunaju delujoči trio iranskih glasbenikov Golnar & Mahan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
