Društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija je ob prihajajočem kulturnem prazniku izpostavilo problematiko materialnih in prostorskih pogojev, v katerih delujeta neodvisna kultura in umetnost. Kot so zapisali, je infrastrukture za ta del še vedno premalo. Zaskrbljeni so tudi nad proračunom za kulturo.
Delež proračuna države za kulturo že desetletje stagnira
V izjavi za medije pred praznikom, v kateri so spomnili tudi na prihajajoče državnozborske volitve, je Asociacija sicer pohvalila pomembne premike te vlade, vključno s prenovo krovne zakonodaje v kulturi, vendar pa bodo po njihovem mnenju v prihodnje potrebni kontinuiteta sprejetih politik, spremljanje stanja in predvsem konkretna implementacija sprememb.
Ob tem pa ostajajo precejšnji izzivi, menijo v društvu. Med njimi so izpostavili delež celotnega proračuna države za kulturo, ki je že več kot desetletje "stagnira na okoli 1,6 odstotka". Od političnih strank zato pričakujejo jasno zavezo proti proračunskim rezom na področju kulture, jasna stališča glede pomena neodvisne kulture ter obvezo, da se bo delež proračuna za kulturo v celotnem proračunu povečal na dva odstotka. Enako usmeritev pričakujejo tudi v kontekstu proračuna EU.
Od političnih strank pričakujejo jasno zavezo proti proračunskim rezom na področju kulture
Izpostavili so tudi odvisnost kulturno-umetniškega sektorja od evropskih sredstev in opozorili, da se problematika financiranja neodvisne kulture in umetnosti kaže tudi na ravni razpisnih mehanizmov. "Razpisi za nevladni sektor ostajajo nepremišljeni ter vedno znova uvajajo nesmiselne ali celo kontradiktorne kriterije. Višine razpisnih sredstev se nominalno res dvigujejo, a v resnici stagnirajo zaradi uvajanja novih razpisnih področij," so zapisali v Asociaciji.
Zagotovila o usklajevanju pogodb z inflacijo še ni
Še vedno ni jasnega zagotovila, da se bodo pogodbe o financiranju javnega interesa za kulturo usklajevale vsaj z inflacijo, to pa po oceni Asociacije pomeni erozijo standardov delavskih pravic in upadanje kvalitete produkcije ter hkrati več negotovosti, več prekarnosti in na splošno otežene pogoje dela.
Pomanjkljivo financiranje neodvisne kulturno-umetniške ter medijske produkcije je povezano tudi s pomanjkanjem neodvisnih prostorov produkcije, ki jo je še vedno premalo, ugotavljajo v društvu. Po drugi strani pa obstoječa državna infrastruktura potrebuje prenovo in posodobitve. V izjavi so zato predlagali premislek o dodatnem razpisu za nevladne organizacije (NVO), ki bi zagotavljal sredstva za t.i. "hladni pogon", s čimer bi si v NVO krili stroške plač, administracije, investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala.
Kot so še zapisali pred kulturnim praznikom, bi bilo treba povečati ugled in vidnost kulture ter medijev v javnosti, na področju delavskih pravic pa krepiti socialno in materialno varnost delavk in delavcev v enem od najbolj prekariziranih sektorjev v državi.
