Zalezovalka Galuniča se bo zdravila na prostosti

23.10.2021 07:00
Zalezovalka TV-voditelja Maria Galuniča ima duševno motnjo, zaradi katere bi utegnila biti nevarna. To nevarnost bi lahko zmanjšali z zdravljenjem v psihiatrični ustanovi, a ji tja ne bo treba
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mario Galunič je na sodišču pričal, da se počuti povsem nezaščitenega in da je sistem neučinkovit. Foto: Luka CJUHA/DNEVNIK
Luka Cjuha/dnevnik

Čeprav so izvedenci ugotovili, da dolgoletna zalezovalka televizijskega voditelja Maria Galuniča potrebuje zdravljenje v psihiatrični ustanovi, je sodišče tja ne bo poslalo. Sodnica Barbara Klajnšek ji je namreč izrekla zgolj varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja s prostosti, torej ambulantno zdravljenje. Na koncu ponovljenega sojenja je pojasnila, da ni imela druge izbire: morala je upoštevati tako imenovano zakonsko prepoved spremembe na slabše. Zalezovalki je bilo namreč na prvem sojenju odrejeno zdravljenje s prostosti, in ker se je na takšno odločitev pritožil le njen zagovornik, ki mu je višje sodišče ugodilo in prvo sodbo razveljavilo, ji na drugem sojenju strožjega varnostnega ukrepa ni mogla izreči.

Samo zaljubljena

Galunič je žrtev zalezovanja vse od leta 2000. Na sodišču je pričal, da je imel mir le v času, ko je bila obdolženka prisilno hospitalizirana in ko je rodila. Najprej je z njim iskala fizični stik. Čakala ga je pred stanovanjem ali avtom, pisala po vratih in avtu. Nekoč je celo vstopila v njegovo stanovanje, drugič mu je preprečevala vstop. Sprožal je sodne postopke, dosegel prepoved približevanja. A ni zaleglo. Zasipavati ga je začela s sporočili prek elektronske pošte in facebooka (s svojega, sinovega in petih izmišljenih naslovov). Ponovno jo je prijavil in rezultat je ta sodni postopek, ki obsega obdobje od novembra 2016 do januarja 2018. V tem času mu je poslala več tisoč sporočil ljubezni in želja, da bi se spoznala, da bi spoznal njenega sina, da bi zaživeli kot družina in bi imela skupaj otroka. Prosila ga je tudi za denarno pomoč, pomoč pri iskanju novega stanovanja in selitvi. Poslala mu je skoraj 1600 fotografij sebe, otroka, psa. Galunič se ni odzival, a ni nehala. Očitno še vedno vztraja, TV-voditelj je sodišče o tem nazadnje obvestil aprila letos.

Sodnici je pojasnjevala, da je pač zaljubljena in ga ima brezmejno rada. Čeprav je trdila, da ni bolna, je že na prvem sojenju psihiatrična izvedenka Brigita Novak Šarotar ugotovila, da zaradi duševne motnje ni mogla razumeti pomena svojega ravnanja, niti ga obvladovati. Da je še vedno pod vplivom bolezni in nima kritičnega uvida v situacijo. Na podlagi njene ocene, o kateri so razpravljali za zaprtimi vrati, je tožilstvo predlagalo psihiatrično zdravljenje s prostosti in takšen varnostni ukrep ji je Klanjškova tudi izrekla.

Strožji ukrep od prvič izrečenega ni bil možen

Obramba se je pritožila na višje sodišče, ki je sodbo razveljavilo, češ da ni dovolj, da o duševnih težavah vprašajo posameznega izvedenca, pač pa bi morali za mnenje prositi psihiatrični zavod. Tako so v novem postopku izvedenstvo zaupali posebni komisiji ljubljanske medicinske fakultete, katere mnenje je zastopal dr. Peter Pregelj. V nasprotju z Novak-Šarotarjevo pri obdolženki ni zaznal bolezni, pač pa je njeno ravnanje pripisal njenim osebnostnim značilnostim in intenzivnemu čustvovanju. Bila je prištevna, je menil.

A ne tožilstva ne sodišča ni prepričal: Klajnškova je za mnenje prosila še izvedensko komisijo mariborske medicinske fakultete. Ta (sestavljena iz dveh psihiatrov in klinične psihologinje) je sicer pritrdila Preglju glede obtoženkinih osebnostnih značilnosti, a ugotovila tudi duševno motnjo in neprištevnost. Ni izključeno, da obtožena v prihodnje ne bo storila kakega hujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. To nevarnost pa bi lahko zmanjšali z obveznim zdravljenjem znotraj psihiatričnega zavoda, je menila komisija.

Klanjškova je ob razsodbi povedala, da se s komisijo povsem strinja, vendar strožjega ukrepa, kot ji je bil izrečen na prvem sojenju, po zakonu ne more izreči. Če bo sodba v tej obliki postala pravnomočna (pritožbo sta že napovedali tako zagovornica Tjaša Strobelj kot tožilka Vesna Kermavt), torej sledi obvezno ambulantno zdravljenje. Traja lahko največ dve leti, sodišče pa bo vsakih šest mesecev preverjalo njegovo izvajanje. Če se obtoženka ne bo želela zdraviti, če bo zdravljenje opustila ali če ne bo uspešno, pa bo sodišče ukrep lahko spremenilo v zavodskega.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta