Damijana Žišt
Policija še vedno išče ukradeno orožje ter osumljence, ki so iz zasebne prodajalne orožja 365 Plus v Ljubljani 9. januarja letos ukradli več kot 50 kosov orožja, med drugim celo dva bombometa. V prostore prodajalne so tatovi prišli po filmsko, skozi streho.
Kot nam je sporočila Nataša Pučko, tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana, "predkazenski postopek v zvezi z vlomom in tatvino orožja še vedno poteka".
Alarm se ni sprožil
Trgovina je imela za hrambo in prodajo ukradenega orožja ustrezna dovoljenja notranjega in obrambnega ministrstva, ni pa bilo dobro poskrbljeno za hrambo orožja, je takoj po kraji ugotovil nadzor inšpektorata za notranje zadeve. Inšpektorat je po prvem nadzoru opravil še temeljiti nadzor, ki se je končal pred dnevi, ugotovitve pa so pokazale še več pomanjkljivosti pri hrambi in varovanju orožja. Kot so nam potrdili na ministrstvu za notranje zadeve, je izredni nadzor v podjetju 365 Plus pokazal, da posebni prostor, kjer se je hranilo odtujeno orožje, kljub vsej elektronski in mehanski zaščiti objekta ni bil zaščiten v skladu z zakonskimi določbami o hrambi orožja. Kršen je bil tudi pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje. V prostoru, kjer se je hranilo orožje, ni bil nameščen senzor gibanja, zaradi česar se ni sprožil alarm. Inšpekcijski nadzor je tudi pokazal, da na eni od vitrin v trgovini ni bilo nameščene varnostne ključavnice. Zato je inšpektorat odgovorni osebi v podjetju 365 Plus naložil, da odpravi nepravilnost, prostor, kjer se hrani orožje, pa je moral lastnik ustrezno elektronsko zavarovati. "Zavezanec je ukrep inšpektorja takoj upošteval in je v roku treh dni odpravil nepravilnost, o čemer je obvestil inšpektorja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da na eni od vitrin v trgovini ni bilo nameščene varnostne ključavnice, na kar je bil zavezanec opozorjen, ključavnico pa je namestil še v času inšpekcijskega nadzora. Za omenjeno kršitev je bilo zavezancu na kraju izrečeno opozorilo, saj gre za milejšo kršitev," je še sporočila tiskovna predstavnica notranjega ministrstva Vesna Mitrič.
Za kršitelje ni določene kazenske sankcije
Z notranjega ministrstva so na naše vprašanje, ali bo odgovorna oseba podjetja 365 Plus, ki ni imela ustrezno varovanega orožja, sankcionirana, odgovorili, da ne bo. Inšpektorji za izrek sankcije oziroma globe nimajo zakonske podlage. Pri ugotavljanju prekrškovne odgovornosti zoper kršitelja postopka ni bilo mogoče uvesti, saj za kršitev določil določenega člena zakona o orožju ter pravilnika o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, ni določene kazenske sankcije, pojasnjujejo na ministrstvo. Bodo pa v predlogu o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju, ki je še v medresorskem usklajevanju, predlagali spremembo zakonodaje glede določitve kazenskih sankcij za kršitelje omenjenega zakona in pravilnika.
Orožje namenjeno organiziranemu kriminalu
Po kraji orožja nam je Gašper Heybal iz prodajalne 365 Plus povedal, da se je ob tem dogodku nedvomno izkazalo, da je zatajil inšpekcijski nadzor, ki je bil v trgovini opravljen leta 2017. Na inšpektoratu za notranje zadeve so to zanikali. Inšpektor, ki je leta 2017 opravljal nadzor v omenjeni prodajalni, je ugotovil, da je prodajalna ustrezno zavarovana. Vendar je bilo tedaj orožje hranjeno v ustrezno varovani prodajalni, po nadzoru pa so orožje preselili v drugi prostor, pravijo na inšpektoratu.
Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, je po kraji orožja povedal, da se stopnja ogroženosti v Sloveniji zaradi tatvine orožja ni spremenila - in "še vedno ostaja na drugi od petih stopenj in je opredeljena kot nizka". Po ocenah policije pa ukradeno orožje ni bilo namenjeno kriminalnim združbam v Sloveniji za njihove kriminalne aktivnosti ali za teroristične aktivnosti. Orožje, ki je bilo ukradeno, je najpogosteje uporabljeno pri različnih kaznivih dejanjih klasične in organizirane kriminalitete. Po podatkih policije je cena ukradenega orožja na črnem trgu odvisna od različnih faktorjev - od količine, kvalitete, znamke orožja, načina prodaje in oddaljenosti končnega kupca. Cena polavtomatske pištole lahko doseže tudi 2000 evrov. Andrej Rupnik, nekdanji šef Sove, pa meni, da "če gre za pravo orožje (in ne za paint-ball replike), bosta bombometa iz ljubljanskega vloma na črnem trgu zanesljivo dosegla ceno nekaj tisoč evrov, odvisno od njune vrste in učinkovitosti". Enako velja za druge kose orožja. Na primer ukradena polavtomatska pištola kalibra 9 mm je med kriminalci in teroristi zelo zaželen kos osebne oborožitve.
