Mariborske policiste so včeraj obvestili o sumu spletne goljufije oziroma lažnega investicijskega vlaganja kriptovalut. Moški je sledil povezavi, objavljeni na družbenih omrežjih, in na spletni strani izvedel registracijo, kjer so mu pomagali pri vzpostavitvi spletne denarnice, kamor je večkrat nakazal denar, skupaj pa dobrih 60.000 evrov. Ko naj bi zahteval izplačilo, so neznanci od njega terjali plačilo dodatnih finančnih sredstev.
Policisti občane opozarjajo, da se lahko vložitev denarnih sredstev v tovrstne produkte za vlagatelje konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami.
Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem naslednje:
- storilci vzpostavijo spletno stran v tujem jeziku, ali pa v dovršeni slovenščini, na kateri ponujajo vlaganje sredstev v različne naložbene produkte z nerealno visokimi stopnjami donosa (tudi več odstotkov dnevno itd.),
- spletne strani promovirajo preko družbenih omrežij ali po elektronski pošti (spam), pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike preko različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente, pri čemer uspešnost oglaševanega produkta podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti, ki naj bi z vlaganjem oglaševani produkt povečali svoje premoženje,
- ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, t. i. osebni asistenti predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer v nadaljevanju upravljajo z računalnikom oškodovanca ter njegovo spletno banko oziroma v njegovem imenu odpirajo in upravljajo s trgovalnimi računi ali pa elektronskimi denarnicami,
- storilci na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj storilci vlagateljevega denarja ne oplemenitijo z vlaganjem v nikakršne dejanske naložbe,
- vlagatelji se velikokrat zaradi lažno prikazanega visokega dobička odločijo za dodatna vlaganja,
- v nekaterih primerih storilci vlagateljem tudi omogočijo izplačilo manjšega dela dobička, s čimer se okrepi zaupanje vlagateljev, ki posledično v produkt vložijo dodatna denarna sredstva.
- glavni namen storilcev je od vlagateljev pridobiti čim več denarja, pri čemer je sledenje toku sredstev močno oteženo zaradi pretvorbe v kriptovalute, uporabe različnih orodij (npr. mikserjev), prenakazil sredstev v tretje države in dvigov gotovine,
- v nekaterih primerih storilci lažno prikazujejo odobritev izplačila vloženih sredstev, ki pa ga pogojujejo s plačili dodatnih sredstev iz naslova davkov, odvetniških in drugih storitev,
- storilci velikokrat zlorabljajo imena, oznake oziroma embleme uveljavljenih investicijskih ponudnikov z namenom zavajanja, da gre za varno in preverjeno finančno oziroma posredniško investicijo,
- običajno oškodovani subjekti ugotovijo, da so bili ogoljufani šele, ko jim je onemogočena povrnitev finančnega vložka, ki so ga namenili za izbrano investicijo, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let,
- sredstva, nakazana s strani oškodovancev, so praviloma v zelo kratkem času po opravljeni transakciji umaknjena z računa, na katerega jih je oškodovanec nakazal, zato je zavarovanje in povrnitev sredstev močno oteženo.
