Sodišče obtoženim tihotapljenja ljudi pripor odpravilo preko videokonference

Vesna Lovrec Vesna Lovrec
14.06.2025 05:00

Četverica, ki je morala februarja 2023 v pripor zaradi očitka, da je bila del organizirane mreže, ki se je specializirala za nezakonite prevoze tujcev čez državne meje, se sme po 28 mesecih braniti s svobode.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zanimivo bo videti, ali se bo četverica zdaj, ko je na sojenje ne bodo več spremljali pravosodni policisti, sploh pojavila na sodišču.
Vesna Lovrec

Dve leti in štiri mesece je minilo od odmevnih aretacij skupine osumljenih, ki se je domnevno ukvarjala s tihotapljenjem tujcev čez državne meje. Ker se je sodna preiskava vlekla ekstremno dolgo, je tožilstvo obtožnico vložilo tik pred iztekom šestmesečnega roka, s čimer je štiri obtožene, ki jim je policija februarja 2023 odvzela prostost, zadržala v priporu. Obtožnico je višja tožilka Janja Bernard Korpar vložila zoper 13 ljudi. Na predobravnavnih narokih je pri štirih obtoženih dosegla priznanje, preostali so krivdo kljub dokaj ugodni ponudbi tožilstva odločno zanikali in s tem tvegali, da bo tožilka ob koncu sojenja zanje terjala bistveno višje kazni, kot jih je nameravala na začetku postopka.

Med obtoženimi razvpiti ropar in morilec

Spomnimo. Slovenska policija je v sodelovanju z madžarskimi, avstrijskimi in italijanskimi kolegi hudodelsko združbo tihotapcev preiskovala več mesecev in ugotovila, da je združbo vodil 52-letni Ivan Cikač iz okolice Ptuja. Za organizirane prevoze migrantov se je po prepričanju preiskovalcev in tožilstva dogovarjal z doslej neidentificiranimi osebami iz Grčije in Italije. Tujci so morali za pot iz Srbije prek Madžarske do Avstrije plačati okoli 5000 evrov na osebo, za celotno pot iz matične države do ciljne pa od 15.000 do 20.000 evrov. V svetu kriminala Cikač ni neznano ime. Strani črne kronike je polnil že na prelomu tisočletja, ko je avgusta 2001 s šest let mlajšim pajdašem v naselju Križevci pri Ljutomeru švicarskemu državljanu ukradel mercedesa, ferrarija, dragocen nakit in več tehničnih predmetov in bil zaradi tega obsojen na pet let zapora. Poleg Cikača so morali v pripor še Pavel Kotnik, Dalibor Kostevc in med obtoženimi najbolj znano ime Adel Obali. Čeprav v združbi ni imel vodilne vloge, je tožilstvo tudi zoper njega terjalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, saj gre za človeka s pestro kriminalno preteklostjo. Za zapahi največjega slovenskega zapora na Dobu pri Mirni na Dolenjskem je preživel kar 18 let, ker je tik pred slovensko osamosvojitvijo med roparskim pohodom po bencinskih servisih umoril dva uslužbenca - enega v Šentrupertu, drugega v Trebnjem. Na tretjega je streljal v Rupi na Hrvaškem, a ta je imel srečo, da je streljanje preživel. Kazen je prestal, leta 2013 pa se je moral vrniti za zapahe zaradi organizirane kraje tovornjakov. Obsojen je bil na tri leta zapora in stransko kazen v višini 9825 evrov.

Zapletalo se je zaradi izostankov obtoženih

Sojenje deveterici, ki krivdo zanika, se je pričelo že marca letos, a senat pod predsedovanjem sodnice Nike Brumen dlje kot do zagovorov obtoženih še ni prišel. V postopku se je zapletalo zaradi izostankov nekaterih obtoženih, ki se od začetka branijo s prostosti, a niso prihajali na sojenje, zato je moralo sodišče vsake toliko katerega izločiti iz glavnega postopka, kar pa ni bil edini problem. Težave s prisotnostjo na sojenju so se pričele pojavljati tudi pri tistih, ki so v priporu. Pravosodni policisti jih zaradi kadrovske stiske niso mogli pripeljati na sodišče, oni pa niso soglašali s sojenjem preko videokonference. Od četrtka naprej za Obalija, Cikača, Kostevca in Kotnika to ne bo več težava. Njihovi odvetniki so namreč sodišču vnovič predlagali izpustitev iz pripora, čemur je sodni senat pričakovano ugodil, saj bi se obtoženim rok za pripor glede na okoliščino, da prvostopenjskemu sojenju še zdaleč ni videti konca, tako ali tako iztekel 31. julija (dve leti po vložitvi obtožnice). 

Obtoženi so o dejstvu, da niso več priprti, izvedeli preko videokonference. Zanimivo pa bo videti, ali bo imenovana četverica, ki je iz naroka v narok najbolj glasno opozarjala na svoje pravice v postopku, sedaj, ko je svobodna, pomislila tudi na svoje dolžnosti in brez prisile sedla na zatožno klop. Sojenje se nadaljuje 19. avgusta. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta