Samooklicani parapsiholog trdi, da so ga v goljufijo prisilili gangsterji

Zaradi dviga 76 tisoč evrov z bančnih računov, ki niso njegovi, je ljubljansko sodišče na kazensko odgovornost poklicalo 63-letnega Peterskala Razpet iz Verij pri Medvodah. Ne sodijo mu prvič. Obtoženi je po poklicu mesar, zdaj že upokojen, kot pravi sam, pa se s tem poklicem ni več ukvarjal, odkar je postal vegetarijanec. Živi od pokojnine, priznava pa tudi, da služi s priložnostnim delom, češ da je parapsiholog, za kar mu stranke dajejo prostovoljne prispevke, ki se vrtijo od 50 do 230 evrov za uro seanse. Da gre za prostovoljni prispevek, je ob navajanju svojih podatkov na sodišču pripomnil iz naslednjega razloga: "Da se ne bo zgodilo, da bi me preganjal še Furs." V kazenskem smislu Razpet ni nepopisan list. Že dvakrat je bil obsojen zaradi goljufije, enkrat ga je doletela denarna kazen, drugič pogojna obsodba, kar pa samooklicani parapsiholog komentira: "To sta bili krivični sodbi."

​V banko s ponarejenim dokumentom

Zdaj proti njemu poteka sojenje zaradi dviga denarja, ki ni bil njegov. Dvige je opravil lani aprila v poslovalnici Abanke. Denar je dvignil z zasebnega računa Franca K. in tudi z računa oškodovančevega podjetja. To pa mu je uspelo tako, da je v banko prišel z dokumentom na ime Franca K., vendar ponarejenim. Zato mu sodijo zaradi goljufije, ponarejanja listin in zlorabe osebnih podatkov. Razpet, ki je v ljubljanskem priporu, priznava dvig denarja. Vendar se brani, da je v banko šel pod prisilo štirih gangsterjev, ki so mu v roke potisnili ponarejeni potni list in mu ukazali, kaj naj naredi, sicer mu bodo pobili otroke in vnuke, njega pa razkosali in prodali njegove ledvice. Eno bistvenih vprašanj v postopku je, ali je bil Razpet v času storitve kaznivega dejanja prišteven ali ne.

​​Za obtoženega je izvedeniško mnenje napisala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Pri Razpetu je ugotovila bipolarno motnjo tipa dve z blagim potekom. Prepričana pa je, da je bil v času kaznivih dejanj zmanjšano prišteven, ne pa bistveno. Ob njenem pričanju, kjer je bil navzoč tudi psihiater Mladen Vrabič, ki že dalj časa zdravi obtoženega, pa se je zalomilo. Kaj je o zdravljenju obtoženega povedal Vrabič, javnosti ni znano, ker je bila obravnava v tem delu označena za tajno, je pa sklepati, da se psihiatra v mnenjih razhajata. Oobtoženčev zagovornik Gorazd Gabrič je namreč povedal, da se ne more strinjati z oceno Dernovškove o tem, kako je Razpet razumel pomen svojih dejanj. Odvetnik je prepričan, da je vsekakor bolj verodostojno mnenje obtoženčevega psihiatra Vrabiča, ki ga zdravi že dalj časa in je z njegovim stanjem bolj seznanjen. Vrabič namreč meni, da oseba z bipolarno motnjo ni zmožna razumeti svojih dejanj in da je torej bil obtoženi v času storitve kaznivega dejanja neprišteven. Zato je odvetnik zahteval, da sodišče postavi novega izvedenca psihiatrične stroke oziroma komisijo za fakultetna izvedenska mnenja na medicinski fakulteti. Sodišče pa se je odločilo, da bo izvedenka zaenkrat dopolnila svoje mnenje, v nadaljevanju sojenja pa bo še enkrat zaslišan psihiater Vrabič.

Borec za pravice pripornikov

​Obtoženi, ki je od aprila lani v priporu, je na sodišču dejal, da so mu tudi tam grozili. Sodišče je to preverilo v ljubljanskem zaporu, a se ta informacija ni potrdila. V naše uredništvo pa je obtoženi Razpet poslal zajeten kup njegovih pritožb direktorju zapora Miranu Candellariju. V njih se pritožuje v svojem imenu ali pa v imenu drugih pripornikov, ker ga bolijo krivice, ki se dogajajo v zaporu, je razvidno iz njegovih pisanj. Želi si spremembe slovenskega zaporniškega sistema, ki da je slab in slabo vpliva na zaprte. Ti imajo le malo pravic, tam zaposleni pa zaprtim po njegovem večkrat kršijo človekove pravice, je Razpet potarnal v pismu Večeru in se pritoževal nad slabimi bivalnimi razmerami za rešetkami. Podpira zahteve nekaterih pripornikov, ki bi radi dobili trenirke, da bi lahko vadili, in puhovke, ker jih zebe. Je pa tudi podpisnik peticije, že pred časom naslovljene na Candellarija. "Zaporniška hrana temelji na minimalnih potrebah neaktivnega pripornika, dejstvo pa je, da večina pripornikov potrebuje več hrane in kvalitetnejšo, saj so aktivni, hodijo v fitnes in se športno razgibavajo v sobi in na sprehodu. Omejitev svobode je že sama po sebi dovolj težka kazen, da pa se omejuje tudi zdravstveno stanje pripornikov s slabo prehrano, ni v nikakršnem duhu sodobno razvite države," piše v peticiji. Zato so podpisniki direktorju zapora predlagali nekatere izboljšave glede hrane. Morala bi biti bolj pestra, želijo si več menijev, z več beljakovinami in vlakninami za aktivne športnike v zaporu. Vendar se zoper ni nič zgodilo, kar bi izboljšalo položaj zaprtih, ugotavlja Razpet.