Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes pred sodnikom Bernardom Tajnškom nadaljeval predobravnavni narok v zvezi z očitanimi nepravilnostmi pri porabi sredstev iz programa za razvoj Pomurja. Na zatožni klopi so se znašli nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade (v Pahorjevi vladi) Andrej Horvat, nekdanji direktor Oikosa Jurij Kobal in Julija Karlovšek, ki je delala v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Narok zanje se je opravil že 23. avgusta, vendar se ni zaključil. Zato se je nadaljeval danes. Obtožena Horvata in Kobala, ki sta bila navzoča na naroku, Karlovškove pa ni bilo, pa je sodnik vprašal, ali želita, da jima sodi sodnik posameznik ali sodni senat. Oba sta se odločila za sodni senat. S Horvatom, Karlovškovo in Kobalovo pa bo na zatožni klopi sedel tudi nekdanji direktor podjetja Pribinovina Goran Miloševič. Zanj se je predobravnavni narok opravil 17. oktobra lani, krivde pa prav tako ni priznal. Kdaj naj bi se obtoženim začelo soditi, za zdaj še ni znano.
Za turistične in marketinške storitve
Informacije o domnevnih nepravilnostih so prišle v javnost jeseni leta 2011, ko so policisti opravili 13 hišnih preiskav v Ljubljani in Murski Soboti, tudi v vladni službi za lokalno samoupravo. Andrej Horvat je bil obtožen kaznivega dejanja zlorabe položaja, Miloševič, Kobal in Karlovškova pa napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Horvat se je sredi kriminalistične preiskave znašel zaradi nepravilnosti pri delitvi razvojnih sredstev Pomurju v obdobju 2010-2015. Tega denarja naj bi bilo okoli 990 tisoč evrov. Tožilstvo trdi, da je Horvat kot državni sekretar, zadolžen za območja z razvojnimi izzivi, in s tem pooblaščen za spremljanje, vodenje in pomoč pri izvajanju zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2007-2013 ter kot vodja projektne pisarne vlade v Pomurju izrabil svoj položaj, da bi pravnima osebama, torej podjetjema Oikos in Pribinovina, pridobil veliko premoženjsko korist. Pri tem pa naj bi mu bili pomagali obtoženi Kobal, Miloševič in Karlovškova.
Država zahteva vrnitev denarja
Republika Slovenija v tem postopku od odgovornih v podjetjih Oikos in Pribinovina zahteva tudi vrnitev denarja. Obe podjetji, kot izhaja iz obtožnice, nista bili upravičeni do izplačila sredstev in sta na ta način oškodovali proračun Republike Slovenije. Država zato od podjetja Oikos zahteva vrnitev 277.530 evrov z zamudnimi obrestmi od 8. novembra 2010, ko je podjetje denar prejelo, od podjetja Pribinovina pa država zahteva vrnitev 70.533 evrov z zamudnimi obrestmi od 24. decembra 2010, ko so v podjetju prejeli omenjeni denar.
Tožilec Boštaj Jeglič s specializiranega državnega tožilstva trdi, da naj bi bil Miloševiču in Kobalu, svojima znancema oziroma podjetjema, kjer sta bila na vodilnih mestih, omogočil, da sta na razpisu dobila posel turističnih, marketinških in drugih storitev na račun proračunskih sredstev v Pomurju. S tem naj bi bil podjetjema pridobil veliko premoženjsko korist oziroma oškodoval proračun Republike Slovenije. Horvat naj bi bil zagotovil, da bosta javni naročili razpisani za vnaprej izbrana "zmagovalca", in to družbi Oikos in Pribinovina. Nato pa naj bi bil prek Julije Karlovšek vplival na odločitev članov komisije za vodenje postopka javnega naročila, javnega odpiranja ponudb, da sta bili izbrani podjetji Pribinovina in Oikos. Po mnenju tožilstva naj bi bili omenjeni podjetji izbrani na razpisu nezakonito, saj komisija, ki ju je izbrala, ni upoštevala načela najugodnejšega ponudnika, poleg tega pa omenjeni podjetji, ki sta dobili ta sredstva, posla naj ne bi bili dobro opravili, še trdi tožilstvo.
Vnaprej dogovorjen posel
Tožilstvo v zajetni obtožnici še navaja, da je Andrej Horvat ob pomoči Jurija Kobala in Gorana Miloševiča, ko še ni bil državni sekretar, in tudi kasneje, ko je že bil imenovan, oblikoval načrt, kako bo s podjetjema Oikos in Pribinovina oziroma Kobalom in Miloševičem oblikoval vsebino zakona, ki se je nanašal na dodeljevanje sredstev za Pomurje. Na podlagi programa, vsebine projektnih nalog in razpisne dokumentacije je dosegel, da bosta omenjeni podjetji sploh lahko konkurirali pri javnem naročilu in da bosta na koncu izbrani kot najugodnejša ponudnika.Tožilstvo meni, da je Horvat ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, program razvoja pomurske regije pa javnih naročil sploh ni predvideval, pač pa zgolj javne razpise. Obe javni naročili sta bili nepotrebni in slabo narejeni, meni tožilstvo, zato je bil s tem oškodovan državni proračun.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
