Novembra 1988 je 17-letna dijakinja Junko Furuta po končanem delu odšla iz službe in se s kolesom odpravila proti domu v prefekturi Saitama. Tja nikoli ni prispela. Njeno izginotje je sprožilo iskalno akcijo, ki pa dolgo ni obrodila sadov. Resnica, ki je kasneje prišla na dan, je razkrila eno najtemnejših poglavij v japonski kriminalni zgodovini. Mlado dekle je postalo žrtev skupine štirih fantov, starih med 16 in 18 let, ki so jo ugrabili in jo več kot mesec dni zadrževali v ujetništvu.
Primer, v javnosti znan kot "umor srednješolke, zabetonirane v sod", je zaradi svoje brutalnosti in hladnokrvnosti storilcev šokiral javnost. Kot poroča britanski Daily Mail, je bila Junko v 41 dneh ujetništva podvržena nepredstavljivemu fizičnemu in psihičnemu nasilju, preden so jo ugrabitelji ubili.
Ujetništvo v hiši groze
Po ugrabitvi so napadalci dekle odpeljali v hišo enega izmed storilcev v tokijskem okrožju Adachi. Kljub temu, da je bila hiša v strnjenem naselju in so bili v njej občasno prisotni tudi starši enega od fantov, je Junko ostala ujeta v svetu nasilja. Preiskava je kasneje pokazala, da so starši morda slutili, da se dogaja nekaj nenavadnega, vendar niso ukrepali, domnevno zaradi strahu pred nasilnim sinom ali pa zaradi nepoznavanja celotne razsežnosti situacije.
Dekle so prisilili, da je poklicala svojo družino in jim lagala, da je prostovoljno pobegnila od doma ter da je na varnem. S tem manevrom so storilci uspešno zavrli policijsko preiskavo in si kupili čas, v katerem se je trpljenje žrtve le še stopnjevalo. V času ujetništva je bila Junko večkrat posiljena in mučena na načine, ki so na sodišču pretresli celo izkušene preiskovalce.
Tragičen konec in sodni epilog
Po več kot mesecu dni zlorab je Junko Furuta podlegla poškodbam. Storilci so se zavedali, da morajo truplo skriti. Njeno telo so stlačili v 208-litrski industrijski sod, ga napolnili z mokrim betonom in ga odvrgli na območju predelave zemljišč v Kotoju v Tokiu. Zločin je ostal neodkrit vse do trenutka, ko so policisti aretirali fante zaradi drugega, nepovezanega kaznivega dejanja. Med zaslišanjem je eden izmed njih razkril podrobnosti o ugrabitvi in umoru, kar je policijo pripeljalo do grozljivega odkritja.
Sodni proces je bil deležen izjemne medijske pozornosti. Ker so bili storilci v času dejanja mladoletni, so jim sodili po zakonodaji za mladoletnike, kar je v japonski javnosti sprožilo val ogorčenja. Mnogi so menili, da so bile izrečene zaporne kazni glede na težo in okrutnost zločina prenizke. Primer Junko Furute je na Japonskem sprožil dolgotrajne razprave o ustreznosti kazenske zakonodaje za mladoletne prestopnike, ki zagrešijo najhujša kazniva dejanja, spomin na tragično usodo 17-letnice pa ostaja živ opomin na nujnost zaščite žrtev nasilja.
