Posnetki posledic mučenja so jih pustili hladne

Damijana Žišt Damijana Žišt
15.02.2022 17:00

Obtoženi se na sojenju za umor Slavka Knaflja branijo z molkom. Sodišče je predvajalo posnetke s kraja zločina in umorjenega, fotografije z obdukcije in s kraja, kjer so krvniki odvrgli dokaze.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mihaela Grma (na fotografiji) so na sodišče danes privedli zadnjega.
Tomaž Skale

Na današnjem začetku sojenja na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi umora 77-letnega Slavka Knaflja, ki je bil 18. marca lani v gozdu pri Zgornjih Duplicah na Dolenjskem zvezan in brutalno pretepen ter je v hudih mukah umiral skoraj 24 ur, se četverica obtoženih še ni zagovarjala. Obtoženi, 23-letni Marko Belcl, njegova bratranca, brata 19-letni Mihael in 20-letni Marjan Grm, ter 24-letni Marjan Brajdič, ki so lani na predobravnavnem naroku zanikali krivdo, so danes dejali, da se bodo branili z molkom. Sodnica Maja Povhe na današnjo obravnavo še ni povabila prič, a ji obtoženi s tem, ko se niso hoteli zagovarjati, niso prekrižali načrtov o pričetku sojenja. Odprla je kazenski spis in pričela predvajati posnetke s prizorišča umora in sodne obdukcije umorjenega. Nazorni posnetki posledic grozovitega mučenja Slavka Knaflja so obtožene pustili povsem hladnokrvne. Gledali so jih mirno, nihče od četverice se ob njih ni vznemiril.

Žrtev je pred prihodom reševalcev le še stokala

Tožilka Petra Vugrinec obtoženim očita umor iz koristoljubja, storjen v sostorilstvu, za kar jim grozi do tridesetletna zaporna kazen. Obtožba jih bremeni, da so 18. marca lani v popoldanskih urah prišli do zelo priljubljenega Slavka Knaflja, ki je živel v gozdu pri Zgornjih Duplicah v okolici Grosupljega, da bi mu vzeli njegove premične stvari in si jih razdelili, a jih je ta pri dejanju zalotil. Obtoženi so po trditvah tožilstva starejšega moškega, "z namenom, da mu vzamejo življenje", najprej z veliko silo udarili v glavo, nato so ga že ležečega na tleh udarili še v prsni koš, stegno in kolk ter mu z električnim kablom zvezali roke in noge. Povzročili so mu poškodbe možganov, prsnega koša, rok in nog. Po dejanju so vzeli oškodovančeva starejša mobilna telefona in se odpeljali, žrtev pa poškodovano in zvezano pustili v gozdu. V takem stanju ga je šele naslednji dan našel njegov prijatelj Stanislav F., ki je poklical pomoč. Slavc, kot so klicali priljubljenega vaščana, je v gozdu živel štirinajst let in je ob prihodu prijatelja le še stokal. Poklical je na pomoč, zdravniška pomoč je bila hitra, nesrečnika so na kraju oživljali kakšno uro, a mu življenja niso mogli rešiti. Obdukcija je pokazala, da je imel hudo otekle možgane, utrpel je možgansko krvavitev, zlom lobanje in obraznih kosti. Policisti so storilce izsledili slaba dva tedna po grozovitem zločinu. V iskanju je sodelovalo okoli 200 policistov in kriminalistov, pripadnikov posebne policijske enote, enote s službenimi psi in tudi potapljačev. Zbirali so sledi in opravili razgovore z več kot 70 ljudmi, preverili so tudi večje število posnetkov nadzornih kamer. Njihov trud je obrodil sledove, saj so policisti na podlagi najdenih bioloških sledov na kraju dogodka najprej prijeli enega osumljenca, nato pa še preostale tri.

Vsi dokazi ostajajo v sodnem spisu

Obramba je na predobravnavnem naroku skušala izločiti nekatere dokaze kot nezakonite. Zagovornik obtoženega Belcla, odvetnik Andrej Gerlovič, je na sodišču predlagal, naj sodišče kot nezakonit izloči dokaz o DNK njegovega klienta na prizorišču. Da najdeni DNK pripada Belclu, so namreč preiskovalci potrdili s pomočjo Belclovega profila DNK, ki je bil v evidenci preiskav še iz leta 2016, ko so ga obravnavali zaradi velike tatvine. Belcla so takrat spoznali za krivega, sodišče mu je izreklo pogojno kazen, ki se je medtem že iztekla. S tem je bila Belclova kazen izbrisana iz kazenske kartoteke in je bil njegov DNK v evidenci preiskav nezakonito, posledično pa so nezakoniti tudi vsi dokazi, pridobljeni na tak način. Tožilka Petra Vugrinec je zavrnila trditve obrambe o nezakonitosti Belclovega DNK z utemeljitvijo, da glede na stališče višjega sodišča zakonska rehabilitacija ali izbris obsodbe iz kazenske evidence nimata vpliva na hrambo podatkov v evidenci DNK. Poleg tega pa je Belcl v še več drugih postopkih za kazniva dejanja, storjena med letoma 2017 in 2020. Policija bi po trditvah tožilke lahko Belclu tudi v teh postopkih upravičeno odvzela vzorec DNK, a ker je ta zapis že bil v hrambi, tega niso storili. Zato je po prepričanju tožilke vzorec DNK v evidenci zakonit. Na kraju dejanja so Belclov DNK našli na zunanji kljuki bivalnika, kjer je bival Knafelj, in v brisu desne roke oškodovanca Knaflja, kar naj bi po trditvah tožilstva nakazovalo, da je bil prav on tisti, ki je Knaflja zvezal. Sodišče je sledilo tožilki in dokazov, katerih izločitev je zahtevala obramba, ni izločilo iz sodnega spisa, saj so bili po mnenju sodišča pridobljeni zakonito.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 8. marca.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta