Oprostilna sodba za balonarsko nesrečo, v kateri je umrlo šest ljudi

Zaradi tragične balonarske nesreče, ki se je zgodila 23. avgusta 2012 nad ljubljanskim Igom, je bil danes na ljubljanskem okrožnem sodišču pred sodnico Sinjo Božičnik oproščen domnevni povzročitelj nesreče, pilot Miro Kolenc. Tožilstvo mu je očitalo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar je predpisan zapor do deset let.
​Tožilka Nelida Hođić je za Kolenca predlagala osemletno zaporno kazen, njegov odvetnik Boris Grobelnik pa oprostilno sodbo, saj meni, da je do nesreče, ki jo Kolenc zelo obžaluje, prišlo zaradi spleta nesrečnih okoliščin oziroma višje sile. Sodnica Božičnik je bila mnenja, da Kolencu ni mogoče dokazati, da je iz malomarnosti povzročil največjo balonarsko nesrečo v Sloveniji, v kateri je umrlo šest ljudi, 14 je bilo huje ranjenih, med njimi tudi Kolenc, in enajst lažje. Zato ga je oprostila. Pri svoji odločitvi se je zelo opirala na izvedeniško mnenje enega najbolj cenjenih poznavalcev letenja s toplozračnim balonom, angleškega strokovnjaka Phila Dunningtona, ki ima v svoji 40-letni karieri za seboj več kot 2500 ur letenja v različnih državah. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo na višje sodišče.

Nesrečo je obžaloval

Miro Kolenc je 23. avgusta 2012 ob 6.50 s toplozračnim balonom z 31 potniki vzletel s travnika v bližini ljubljanskega Brda, pri tem pa naj ne bi bil upošteval, da se bliža slabo vreme, je v obtožnici trdilo tožilstvo. Ob 6. uri je bila objavljena vremenska napoved, da so dopoldne na območju Ljubljane mogoče nevihte in da se iz smeri Italije napoveduje fronta. Tožilstvo je Kolencu očitalo, da kljub nevihtnim oblakom poleta ni pravočasno prekinil. Prav tako naj ne bi bil uporabil rdeče vrvi (Q-ventila) za zasilno pristajanje in ni ugasnil gorilnika ter zaprl ventilov za dovod goriva v cilindre. Namesto tega je po prvem udarcu balona v tla, ko je iz njega padlo pet potnikov, dodajal plin. Zato je balon dvignilo v zrak in je nato ponovno udaril v tla. Ker je po mnenju tožilstva izbral napačen kraj za pristajanje, je ob udarcu v drevo zaradi poškodovanja cevi in prižganega gorilnika ter odprtih ventilov izbruhnil usodni požar.
Kolenc je nesrečo zelo obžaloval, na sodišču pa je povedal, da je spremljal vremenske razmere in se dobro pripravil. Ob poletu je bilo vreme brezhibno. Na višini 350 do 400 metrov pa je prišlo do spremembe hitrosti vetrov, oblaki so se začeli bliskovito bližati, zato je želel čim prej pristati. Ko je našel primeren kraj za pristanek, je znancu, ki je bil med potniki, naročil, naj potegne rdečo vrv, kasneje mu je pri tem pomagal. Pred prvim pristankom je zaprl jeklenke in pilotke na gorilniku, prišlo je do pristanka. Ovoj balona je potem naredil nekakšno jadro in košaro je po travniku vlekel v smeri vetra. Potniki niso upoštevali njegovih navodil in so zapuščali košaro, balon pa je takrat dobil zagon in ga je dvignilo. Potem so ob nekaj udarili, izgubili hitrost in pristali, nakar je izbruhnil požar.

Primerno vreme ob poletu

Izvedenec Phil Dunnington je ocenil, da je upravljanje balona, kot ga je upravljal Kolenc, zahtevno in skoraj ne dopušča napak, zahteva tudi skoraj popolne razmere in zelo dober prostor za pristanek. Krivdo za požar je pripisal pretrgani cevi za dovod goriva, kar se je zgodilo ob stiku balona z drevesom. Celoten dogodek je bil po njegovi oceni posledica več dejavnikov: relativne neizkušenosti pilota, ki je bil soočen z neobičajnimi razmerami, izbruha požara in nezadostnih napotkov potnikom. Sicer pa ima pilot ob pristajanju na voljo zgolj nekaj sekund, da oceni, ali bo ob pristanku pristal ali ga bo odbilo in bo za let še potreboval ogenj. "V tem konkretnem primeru je bila horizontalna hitrost tolikšna, da so se okoliščine spreminjale na par sekund. Poizkušal sem si predstavljati, kaj bi naredil v taki situaciji. Verjetno bi pustil ogenj goreti," je priznal izvedenec in dodal, da se balon ob prvem stiku s tlemi ne bi zaustavil ob taki hitrosti vetra, kot je bila takrat, ne glede na to, kateri način pristajanja bi izbral oziroma katero vrv bi uporabil. Kolenčeva odločitev za polet glede na meteorološke napovedi po izvedenčevem mnenju ni bila nerazumna ali nenavadna. Po njegovem so bile vremenske razmere v času priprave balona primerne za letenje, nevihte pa so bile napovedane za popoldne. A so se nevihtni oblaki pojavili že prej, po 20 minutah letenja. Izvedenec je še razložil, da pilot v takih razmerah ne more kar takoj pristati. Pristanek je odvisen od ovir, kot so stavbe, gozdovi, upoštevati je treba hitrost vetra na različnih višinah in doseči ustrezno mesto pristanka.

Ni bilo strokovne napake

Sodnica Sinja Božičnik je dejala, da Kolencu ni mogoče očitati, da je ob pristajanju balona storil strokovno napako in da ni storil vsega, kar bi bil moral ob zasilnem pristanku. "Kaj pa je to vse, kar bi še moral narediti, se sprašuje sodišče? Res so nekatere priče, drugi balonarji, na sodišču pripovedovali, da bi moral Kolenc še med poletom klicati meteorologe na Kontrolo zračnega letenja in preverjati vreme, vendar tega v praksi nihče ni počel, in to tudi ni bilo predpisano. Priče niso imele vpogleda v sodni spis in niso bile v balonu skupaj z obtoženim, zato lahko rečemo glede pričanja nekaterih prič, da je to tako, kot je lahko biti general po bitki," je v izreku sodbe še poudarila sodnica.