Odvzem prostosti: Pripor, prostost, pripor in spet svoboda

Sredi novembra letos je ljubljanska okrožna sodnica Klavdija Bercieri obtoženemu Ranisu Smaljoviću iz Zagorja ob Savi na predlog njegove obrambe odpravila pripor, v katerem je bil skoraj osem mesecev. Na sklep o odpravi pripora se je na višje sodišče pritožilo tožilstvo in s pritožbo uspelo. Senat višjih sodnic je sledil pritožbi tožilstva in za Smajlovića, za katerega iz obtožnice izhaja, da je storil kazniva dejanja odvzem mladoletne osebe, preprečitev uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi ter napad na uradno osebo, 1. decembra odredil pripor. Smajlović je po besedah njegovega odvetnika Igorja Grošlja sam odšel v ljubljanski zapor in se javil za prestajanje pripora. Vendar je v njem ostal le tri dni, saj je odvetnik Grošelj na vrhovnem sodišču s pritožbo dosegel, da je bil Smajloviću nemudoma odpravljen pripor in je odšel na svobodo. Sojenje Smajloviću, z izjemo prve obravnave, kjer je obtoženi podal svoj obširni zagovor, poteka za zaprtimi vrati.

Kje sta otroka, ni znano

Smajlovića so 6. marca letos v Zagorju aretirali policijski specialci, ker naj ne bi bil sodnemu izvršitelju Tadeju Poljaku izročil svojih otrok, ki bi morali v Švico, kjer je obtoženi nekaj časa živel s partnerko Dijano Hisenaj in otrokoma, danes še ne triletno hčerko in šestletnim sinom. Aretaciji se je upiral in zmerjal policiste, nekaj dni prej je uslužbenki na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedal teroristični napad, grozil uslužbenki Centra za socialno delo Zagorje in policistki policijske postaje Zagorje, trdi tožilstvo. Kje sta otroka, še danes ni znano. Obtoženi je v zelo obširnem in večurnem zagovoru na sodišču zanikal vse navedbe tožilstva in si skupaj z odvetnikoma Igorjem Grošljem in Borutom Markoškom, ki ga zastopata, vse mesece prebivanja v priporu prizadeval, da bi prišel na svobodo. Sredi novembra je sodnica, ki mu sodi, sledila predlogu obrambe in obtoženemu odpravila pripor. Po mnenju sodnice ne obstaja več priporni razlog, to je ponovitvena nevarnost. Po zaslišanju sodnega izvršitelja Poljaka se je izkazalo, da sploh še ni začel izvršbe otrok pri obtoženem, saj bi moral najprej ugotoviti, kje stanujejo. K sodničini odločitvi, da Smajloviću odpravi pripor, pa so veliko pripomogli tudi posnetki nadzornih kamer bankomata, v bližini katerih se je odvijala Smajlovićeva aretacija. "Po trditvah tožilstva se je obtoženi aretaciji močno upiral, napadel specialce in jim grozil. Ko pa je sodišče pogledalo posnetke kamere, je videlo drugačno sliko dogajanja, kot ga opisuje tožilstvo. S posnetka je razvidno, da je Smajlovića, sicer mojstra in učitelja borilnih veščin, obstopilo šest specialcev, ki so ga obvladali do prihoda uniformiranih policistov. Obtoženi, ki je imel na hrbtu vklenjene roke, se je s telesom zaletaval v specialce, kar naj bi trajalo okoli tri minute, saj ni želel prostovoljno v policijski kombi," je pojasnjevala sodnica.

Vrhovni sodniki odpravili pripor

Senat višjega sodišča je v svojem sklepu, kjer je Smajloviću znova odredil pripor, menil, da še vedno obstajajo priporni razlogi, torej ponovitvena nevarnost, da bo kazniva dejanja nadaljeval, prav tako se še vedno ne ve, kje sta njegova otroka. Poleg tega naj bi bili pri hišni preiskavi pri obtoženem našli pištolo znamke Glock in 50 nabojev in obstaja nevarnost, da bo z njo grozil, so menile višje sodnice. Obtoženi sicer še ni bil kaznovan, po podatkih švicarskih organov pa je bil tam obravnavan zaradi nasilja. Po pritožbi odvetnika Grošlja na vrhovno sodišče pa se je zadeva znova obrnila v prid Smajloviću, saj mu je sodni senat odpravil pripor. Sodniki so se strinjali z razlogi sodnice Bercierijeve, ko je Smajloviću odpravila pripor. Sodnica je v sklepu o odpravi pripora zapisala: "Če upoštevamo še obtoženčev zagovor, lahko sklepamo, da intenzivnost njegove sile do specialcev ni bila takšna, da bi še naprej utemeljevala sorazmernost pripora. Poleg tega je bila zaradi obtoženčevega ravnanja nizka stopnja ogroženosti specialcev, ki se med aretacijo obtoženega niso poškodovali. Ko pa so ga odnesli v službeno vozilo, se je umiril in sodeloval v policijskih postopkih. Specialci mu tudi niso zasegli ključev in žepnega nožka, saj so očitno smatrali, da ni nevaren." Menila je tudi, da je močno omajan utemeljen sum, da je obtoženi storil kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, in ker je obtoženi do specialcev uporabil manjšo silo, sodišče ocenjuje, da obstaja znižana stopnja ponovitvene nevarnosti obtoženega, zato ukrep pripora ni več sorazmeren s težo kaznivih dejanj, ki se mu očitajo.