Vesna Lovrec
Deset mesecev po odmevnih aretacijah zaradi trgovine z ljudmi je napočil čas, da sedmerica, ki naj bi bila v klicnih centrih zasužnjevala ljudi, sede na zatožno klop. Mariborsko okrožno sodišče je namreč kot neutemeljene zavrnilo vse ugovore zoper obtožnico tožilstva, ki sedem ljudi, od tega štiri tuje državljane, povezane z delovanjem nezakonitih klicnih centrov, bremeni kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Obtožnica je s tem postala pravnomočna, sodišče pa je zoper obtožene, ki so razen enega vsi v priporu, predobravnavne naroke razpisalo za 29. november.
Grozi jim do 15 let zapora
Nosilka obtožnice je Darja Šlibar s specializiranega državnega tožilstva. Obtožni akt je spisala na 350 straneh. Štirim Tajvancem in slovenskima državljanoma, bratoma Alenu in Tomislavu Cveku, pripisuje, da so trgovino z ljudmi opravljali v hudodelski združbi, za kar je predpisana kazen od treh do 15 let zapora. Josipu Cveku, očetu osumljenih bratov, ki mu tožilka očita (le) pomoč pri trgovini z ljudmi in ki se sme edini braniti s prostosti, pa preti kazen od enega do desetih let zapora.
Organizirani kriminalni posel so odkrili policisti mariborske policijske uprave, očitana trgovina z ljudmi pa se ne nanaša na zlorabo prostitucije, kot je običajno pri tem kaznivem dejanju, temveč na telefonske goljufije. Lani so namreč policisti pridobili informacije, da se na območju mariborske policijske uprave gibljejo tuji državljani, ki izvajajo goljufije v mednarodnem telefonskem prometu. Kriminalistična preiskava je pokazala, da so osumljeni slovenski državljani skupaj s sostorilci azijskega porekla na območju Slovenije od leta 2015 najemali večje stanovanjske hiše. Vanje so namestili tuje državljane azijskega porekla in jim, tako policija v kazenski ovadbi, omejili gibanje. V hiši so nato vzpostavili računalniški sistem, preko katerega so žrtve trgovine z ljudmi silili h goljufijam v mednarodnem telefonskem prometu na škodo tujih državljanov.
Izdajali so se za policiste, sodnike in tožilce
Domnevnih žrtev trgovine z ljudmi, ki so jih naši kriminalisti januarja letos našli ob hišnih preiskavah, je 32. Zaradi vpletenosti v isto verigo trgovine z ljudmi pa je hkrati kot v Sloveniji odmevna policijska akcija potekala še na Hrvaškem. Tamkajšnji kriminalisti so objavili celo posnetek spektakularne aretacije osumljenih. Aretirali so dva hrvaška državljana in dva tujca. Četverica je po poročanju hrvaških medijev okoli šestdeset tujcev zaprla v vili v okolici Zagreba. V vilah so vzpostavili tako imenovani klicni center, ljudem, ki so jih namestili vanju, so predhodno obljubili, da bodo z delom pri njih lahko odplačali svoje finančne dolgove, nakar so jih dobesedno zasužnjili. Prepovedali so jim izhode, odvzeli dokumente in mobitele, dali so jim le osnovo za preživetje in jih ustrahovali, da bodo, če bodo neposlušni, prikrajšani oni in njihove družine. Žrtve trgovine z ljudmi, ki so bile primorane klicati na Kitajsko, so se tarčam predstavljale za policiste, sodnike in tožilce in jim napletale, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili vsebine, zaradi katerih se lahko gre v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo zato, da bi jim pomagali, so jim tako predlagali, da jim v zameno za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov.
V Sloveniji je bil modus operandi v zvezi z goljufivimi klici enak kot na Hrvaškem. Na Hrvaškem so kazniva dejanja izvajali na dveh lokacijah, v Sloveniji na osmih. Ena od hiš, kjer so trgovci z ljudmi domnevno nastanili svoje žrtve in so bile te ob hišnih preiskavah še vedno tam, je na Dolgem mostu v Ljubljani. Še preden so kriminalisti izpeljali sklepno akcijo s hišnimi preiskavami, je ista organizirana združba kriminalni posel domnevno intenzivno opravljala v Mariboru. Po naših podatkih tudi v vilah v Tomšičevem drevoredu in Prešernovi ulici, ki sta bili leta 2015 prodani na javni dražbi.
