Novičev pingpong z državnim odvetništvom

Milko Novič, ki so ga 22. decembra 2014 aretirali zaradi očitka, da je iz brezobzirnega maščevanja umoril takratnega direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, sedem let kasneje pa je bil na sodišču oproščen, od države zaradi neupravičenega pregona terja milijon in pol evrov odškodnine. Državno odvetništvo je v imenu Republike Slovenije odgovorilo na tožbo in Novičev  tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, saj da je neutemeljen. V odvetniški pisarni Hribernik, Brezinščak, Podobnik, Poje, kjer so Noviču pomagali s pisanjem tožbe (predvsem odvetnika Monika Poje in Žiga Podobnik), so nad navajanjem državnega tožilstva o neutemeljenosti zahtevka začudeni. 

V priporu 1231 dni

Spomnimo. Milko Novič je bil aprila 2017 obsojen na 25 let zapora, decembra istega leta je sodbo potrdilo tudi višje sodišče. Oktobra 2018 so jo vrhovni sodniki razveljavili in sledilo je novo sojenje, na katerem je bil obtožbe oproščen. Takšna odločitev je bila spet razveljavljena na višjem sodišču in sledilo je še tretje sojenje, na koncu katerega so ga decembra 2020 ponovno oprostili. Takšna odločitev je bila dokončno potrjena konec leta 2021. V vsem tem času je bil Novič v priporu oziroma v zaporu skupno 1231 dni. Kot smo že poročali, Novič zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljeno odvzete prostosti zahteva 700.000 evrov – gre za odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime, v zdravje, osebnostne pravice, zaradi okrnitve svobode in strahu. Še dodatnih 847.114 evrov pa terja zaradi povzročene premoženjske škode. Novič je pripor prestajal v ljubljanskem priporu, kjer so prostori neprimerni in premajhni, spomladi in poleti tudi izjemno vroči. Sedem mesecev si je celico delil s še enim pripornikom, bila je tako majhna, da oba hkrati nista mogla spati. Zaporno kazen, ki je bila kasneje razveljavljena, je Novič sicer večinoma prestajal v zaporu na Dobu.

Stiske zaradi bivanja za rešetkami

V tožbi so Novičevi pooblaščenci med drugim navedli, da tožnik pred aretacijo v javnosti ni bil širše znan, z izjemo političnega poskusa leta 2014, ko je v Sežani kandidiral za župana. Poznala ga je le strokovna javnost kot priznanega kemijskega strokovnjaka s področja ionske kromatografije. Potem pa se mu je življenje povsem spremenilo, piše v tožbi. Čez noč je bil javno predstavljen kot morilec, o sodnem procesu so na veliko poročale vse medijske hiše. Bil je osramočen in ponižan. Da je bila zaradi njega stigmatizirana tudi njegova družina, mu je povzročalo dodatno stisko. Ker je bil zaprt, je bil prikrajšan na vseh področjih; ni mogel živeti normalno z družino, se poklicno udejstvovati. Bivanje za rešetkami mu je povzročilo posttravmatsko stresno motnjo z anksioznostjo, depresivnostjo, nespečnostjo, hudo napetostjo, občutki brezizhodnosti, obupom in željo po smrti. Tudi po izpustitvi iz zapora so se težave nadaljevale. Medtem se je namreč odtujil od lastne družine, imel je občutek, da ji je odveč. Kljub trudu ni dobil službe. Po navedbah iz tožbe je Novič trajno stigmatiziran, počuti se izoliranega, potisnjenega na obrobje družbe, nezaželenega in odtujenega od svojih najbližjih. Osebnostno se je povsem spremenil. Ker je bil neupravičeno zaprt, je bil tudi finančno na izgubi. Med drugim je izgubil več možnosti za novo službo, tudi v laboratoriju na Tasmaniji, ki ga je vodil priznani profesor Paul R. Haddad. Izgubil je tudi zaslužek od nasada sivke – v kraju Brje pri Koprivi na Krasu ga je uredil leta 2009.

Država mu ne bi plačala nič 

Kot je v odgovoru na tožbo zapisalo državno odvetništvo, Novič zahteva povrnitev materialne in nematerialne škode, ki jo je trpel in jo še trpi zaradi neupravičenega kazenskega postopka in prve obsodbe (kasneje je bil oproščen) ter odvzete prostosti. Državno odvetništvo navaja, da v tožbi niso pravilna zatrjevanja o tem, da je bil Novič kar sedem let neutemeljeno v kazenskem postopku, pač pa kvečjemu devet mesecev in 20 dni, in sicer "od 22. decembra 2017, ko je ljubljansko sodišče zavrnilo Novičevo pritožbo na prvo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je izreklo obsodilno sodbo, do 11. oktobra 2018, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavilo obsodbo in primer vrnilo nazaj na prvostopenjsko sodišče". Stališče državnega odvetništva je torej, da je bila Noviču neutemeljeno odvzeta svoboda samo za čas pravnomočnosti prve obsodilne sodbe oziroma pravnomočno izrečene kazenske sankcije. Glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo na državnem odvetništvu trdijo, da je pretirano visoka in je v tožbi navedena pavšalno in  neutemeljeno. Državno odvetništvo vztraja pri tem, da zatrjevana nepremoženjska škoda ni v vzročni zvezi s "predmetnim odvzemom prostosti in neupravičeno obsodbo". V sodni praksi se je namreč izoblikovalo stališče, da se prisodi odškodnina za neupravičen odvzem prostosti v obliki enotne odškodnine po dnevnih zneskih, od 50 do največ 84 evrov dnevno. Takšna odškodnina pa vsebuje vse oblike nepremoženjske škode, ki je nekomu nastala zaradi neupravičenega odvzema prostosti, kot so okrnitev svobode, morebitne zdravstvene posledice, prizadetost zoper poseg v čast in dobro ime, medijska odmevnost primera in tako dalje.  Prav tako vse ostale navedbe v Novičevi tožbi na državnem odvetništvu označujejo za "pavšalne, neizkazane in neutemeljene". Tudi tiste o neprimernih bivalnih razmerah v ljubljanskem priporu in zaporu na Dobu, kjer je bil Novič.

Temelj za tožbo je nedvomno podan 

Novičevi pooblaščenci so odgovorili na navedbe državnega odvetništva. Uvodoma navajajo, da je bil Novič zelo presenečen nad državnim odvetništvom, ki ne priznava niti temelja tožbenega zahtevka, ki je v tem primeru nedvomno podan. Jasno je namreč, da je zoper Milka Noviča tekel kazenski postopek od decembra 2014 do decembra 2021 in da je bila zoper njega izdana pravnomočna zavrnilna sodba. Iz celotne dokumentacije, priložene k tožbi, izhaja tudi, da je bil Novič neupravičeno obsojen in da je neupravičeno prestajal kazen zapora, pred tem pa še policijsko pridržanje in pripor, skupaj 1231 dni.  Glede odgovora državnega odvetništva, da Republika Slovenija ne odgovarja za poročanje medijev, ki se je začelo po izjavi tedanjega direktorja NPU Darka Majheniča, da so prijeli Jamnikovega morilca, pa Novičevi odvetniki navajajo, da je bil  "kazenski postopek zoper Milka Noviča verjetno najbolj spremljan kazenski postopek v zgodovini Republike Slovenije - tako s strani širše javnosti kot tudi medijev, zato posledic, ki so tožniku nastale, nikakor ne gre enačiti s posledicami, ki jih utrpi povprečen neupravičeno obsojeni posameznik".