Damijana Žišt
Michel me je po tistem, ko sem doktorju Plavcu povedal o določenih nepravilnostih v našem laboratoriju, za katere sem sumil prav Michela, poklical v pisarno in mi pod nos pomolil odpoved pogodbe. Vpil je name, da jo moram podpisati, potem pa mi je še grozil s smrtjo, meni, mojemu dekletu, najinima družinama. Povedal mi je, da ima iz Libanona, od koder je zaradi vojnih razmer zbežal v Francijo in nato čez nekaj let prišel v Slovenijo, veliko izkušenj s tem, kako se pod avtomobil podtakne bomba. Teh groženj sem se zelo bal, od umora direktorja Janka Jamnika decembra 2014 kdaj pa kdaj pogledam pod avtomobil, ali nimam pod njim bombe," je danes na nadaljevanju sojenja Michelu Stephanu, doktorju kemijskih znanosti, obtoženemu napeljevanja k uboju doktorja Janeza Plavca z ljubljanskega Kemijskega inštituta, povedal priča Miha Štajnbuhar.
Slab odnos do sodelavcev
Tožilstvo očita obtoženemu, da je Plavčev umor naročil nekemu Iračanu, ki pa je zadevo prijavil policiji in umora na srečo ni bilo. Sodni senat je včeraj nadaljeval zaslišanje prič, nekdanjih Stephanovih sodelavcev, ko je še delal na Kemijskem inštitutu. Dva nekdanja sodelavca, Štajnbuhar in Damijan Šterk, ki sta delala v istem laboratoriju kot Stephan, sta opisala tudi njegov odnos do podrejenih, čeprav jima uradno ni bilo nadrejen. Bil je zelo slab, lahko bi rekli, da je šlo za mobing, sta povedali priči.
Obtoženi Stephan in priče so bili sodelavci v laboratoriju L 08, vendar jima je bil Stephan neformalno nadrejen, saj je vodil znanstvene raziskave laboratorija. Uradno je bila vodja laboratorija Barbara Mohar, ki je bila Stephanova prijateljica in ga je na Kemijski inštitut pripeljala iz Francije.
Priča Štajnbuhar je 14. avgusta 2008 povedala Plavcu, ki je bil njihov nadrejeni, da ima informacijo, da so v Krki, s katero inštitut poslovno sodeluje, odkupili 93 gramov neke substance, ki so jo izdelali na Kemijskem inštitutu, vendar je niso plačali inštitutu, temveč podjetju Phosphoenix, katerega lastnik in direktor je bil Stephan. Vrednost posla je bila po njegovem več deset tisoč evrov. Glede omenjene informacije Plavec ni odločno odreagiral, njemu pa je predlagal sporazumno odpoved, saj je priča teden dni pred omenjenim dogodkom sama seznanila odgovorne v Kemijskem inštitutu, da bo kmalu odšla. Plavca je priča nato srečala novembra 2010 na podelitvi nekih nagrad, kjer mu je Plavec povedal, da je tedaj, leta 2008, ko je priča naznanila Stephana Plavcu, očitno premalo ukrepal. Vendar pa da je vesel, da je Stephan končno zapustil inštitut. Kot je znano, je oktobra 2010 Stephanu direktor Janko Jamnik zaradi sumov več nepravilnosti prepovedal vstop v inštitut, zaradi česar mu je Stephan tudi grozil.
Hitro se je razjezil
Damijan Šterk je obtoženega Stephana opisal kot dobrega in zagnanega znanstvenika, vendar kot človeka, ki je želel imeti nadzor nad vsem in se je hitro razjezil, če ni bilo po njegovo. "Bilo je zelo častihlepen, rad je imel denar, čeprav je bil velik skopuh, zelo pa si je želel biti priznan v akademskih krogih," je povedala priča. Na vprašanje tožilke Petre Vugrinec, ali mu je morda znano, zakaj naj bi bil Stephan skušal umoriti Plavca, pa je priča dejala, "da je Plavec zelo uspešen znanstvenik in takšen si je želel biti tudi Michel".
Na sodišču so včeraj predvajali tudi tajno posnete pogovore med obtoženim in Iračanom, ki naj bi bil po obtoženčevem naročilu umoril Janeza Plavca. Ker je pogovor v arabskem jeziku, bo sodišče, čeprav so pogovori že prevedeni v slovenščino, posnetke še uradno prevedlo in povedalo, kaj sta se obtoženi in Iračan pogovarjala.
