
Avstrijske gore pa so lani terjale tudi življenje slovenskega državljana, so v četrtek sporočili iz upravnega odbora za varnost v gorah (ÖKAS).
Med smrtnimi žrtvami jih je bilo 61 odstotkov starejših od 51 let, pri čemer so bile najpogostejši vzrok srčno-žilne težave. Pri ÖKAS zato za starejše svetujejo zdravstveni pregled pred aktivnim dopustom v hribih.
Še okoli 20 odstotkov ljudi je umrlo zaradi padca, 16 ljudi pa je življenje izgubilo v snežnem plazu. Večina smrti se je zgodila kot posledica rekreacije oz. športa, 77 odstotkov, preostalih 23 odstotkov pa jih je umrlo zaradi gozdarskih in prometnih nesreč ali samomora.
Med mrtvimi je bilo 58 odstotkov avstrijskih državljanov, z 28 odstotki sledijo Nemci. Lani je v avstrijskih gorah umrl tudi slovenski državljan, v povprečju pa sta v zadnjih desetih letih vsako leto umrla po dva slovenska državljana, piše v poročilu ÖKAS.
Med avstrijskimi deželami pa je največ smrtnih žrtev zabeležila Tirolska, in sicer 104.
V povprečju je v zadnjih desetih letih vsako leto umrlo po 284 ljudi in bilo poškodovanih skoraj 8000 ljudi.
Glede na statistične podatke je bilo skupno v nesrečah v gorah udeleženih skoraj 14.000 ljudi, ki niso vsi utrpeli poškodb. Je pa skoraj polovica teh bila udeležena v smučarskih nesrečah.









