Obtožnica, ki jo na sodišču zastopa višja državna tožilka Nadja Sovinc, trem specialistom splošne kirurgije Branku Breznikarju, Zlatanu Tkalcu in Jani Pečovnik očita malomarno zdravljenje Velenjčana Dejana M., ki so ga pred 14 leti zaradi zapore črevesja sprejeli v celjsko bolnišnico. A pacient je tri dni po sprejemu zaradi zapletov po laparoskopski operaciji umrl. Sprejel in operiral ga je Breznikar, ki je pacienta po posegu premestil na oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo, kjer sta nad njim bedela takrat dežurni kirurg Tkalec in sobna zdravnica Pečovnikova. A Breznikar je pri operaciji, tako pravi obtožnica, na več mestih s škarjami poškodoval pacientovo tanko črevo, kar je tudi priznal.
Dejal je, da je vse poškodbe takoj saniral in rano zašil, trebušno votlino pa ves čas spiral s fiziološko raztopino. Ni pa po posegu odvzel vzorcev tkiva za mikrobiološko analizo, niti pacientu ni predpisal antibiotične terapije, ker naj bi bil ta alergičen na penicilin. Preiskav dan po posegu nista odredila niti dežurna Tkalec in Pečovnikova, prav tako nista posumila, da bi lahko šlo v tem primeru za vnetni proces.
Bakterija vzrok smrtonosne okužbe
Sodišče je izvedenca infektologa Janeza Tomažiča angažiralo, da bi pojasnil, kaj je bil neposredni vzrok smrti pacienta in kako je na smrt vplivala okužba s tremi vrstami bakterij Clostridium, zaradi katerih naj bi se pri pacientu razvila sepsa. Kot je Tomažič zapisal v mnenju, je bila neposredna posledica okužbe pri pacientu in posledično tudi vzrok smrti okužba s tremi bakterijami, najhujši sta bili Clostridium perfringens in Pseuomonas aeruginosa. Prva povzroča nevarne bolnišnične okužbe, druga pa plinsko gangreno.
"Gre za zelo nevarno, agresivno patogeno bakterijo, ki je prispevala k hitremu in smrtonosnemu poteku okužbe," je pojasnil Tomažič. In dodal, da se bakterija razvije v 24 do 36 urah, ker je tako zelo redka, pa nanjo mnogi ne pomislijo. "Nato nastopi nenadno poslabšanje. Ko se enkrat razvije sepsa, je v 70 odstotkih smrtna. Zato je bil neposredni vzrok smrti okužba z bakterijo," je pojasnil izvedenec. Na vprašanje tožilke in sodnice Maje Manček Šporin, ali bi bil kirurg med posegom ali po njem dolžan pacientu aplicirati antibiotike, je dejal, da če je bil alergičen na penicilin, bi lahko bila alternativa kakšen drug antibiotik. "V tem primeru bi imel pacient večje možnosti za preživetje," je dejal Tomažič. In ob tem poudaril, da Tkalec in Pečovnikova nista vedela za predrtje črevesja med operacijo, ker ju o tem ni nihče obvestil. "Če bi ju, bi bila verjetno na pacienta bolj pozorna in bi odredila laboratorijske preiskave, rentgen in CT trebuha," je še dejal Tomažič. Obenem je poudaril, da gre za izredno redek zaplet, sploh pri tako mladem človeku, kot je bil 35-letni pacient. Pa tudi, da je bila smrtonosna bakterija v njegovem telesu, še preden je pristal v bolnišnici, zatem pa se je po krvi razširila po vsem telesu. Četudi bi pacient prejel antibiotik še pred posegom, ni nujno, da bi to vplivalo na potek in izid.
Redka in nesrečna situacija
Tomažič je poudaril, da je nastopila redka in nesrečna situacija prav zaradi omenjenih bakterij: "Sam sem se v življenju, pa delam že 40 let, s to zastrašujočo bakterijo, za katero sta značilna tih potek okužbe in nenadno poslabšanje, srečal le trikrat. Ko se 'kuha' črevesje, to lahko traja od 24 do 36 ur, potem pa se pacient sesuje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
