Ne čuti se krivega
Branka Polić
"Na našo barko smo prišli pol ure po polnoči in se zaprli v spalne kabine. Nedolgo za tem, okoli 2. ure, me je zgrabila močna bolečina. Nekako sem uspel priti do kopalnice, kjer sem bruhal. V istem času je slabo postalo tudi moji soprogi, a sva se nekako uspela pomiriti in sva legla nazaj v posteljo. Trdno sva zaspala, kot bi bila omamljena ali hipnotizirana, povsem ničesar nisva slišala ali videla do jutra,
"Ostajamo optimisti"
Zastrupitev s hrano smo izključili, saj otroka zvečer nista jedla,
"Vsi smo prizadeti, to je nočna mora. Bile so lepe počitnice, dobro smo se imeli, zabavali smo se. Zdaj pa držimo pesti za otroka. Zanju je dobro poskrbljeno, mi pa ostajamo optimisti."
