
Okrožno sodišče v Celju je zavrnilo zahtevo Specializiranega državnega tožilstva (SDT) za izločitev predsednice senata Mojce Turinek v kazenski zadevi Teš 6. Presodilo je, da zahteva ni utemeljena, zato se bo sojenje v eni največjih gospodarsko kazenskih zadev v državi nadaljevalo.
Sodišče je zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno in poudarilo, da razlogi za izločitev niso podani ter da zahteva ne prinaša novih okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev. Odločitev temelji tudi na razlogih iz prejšnjih sklepov, s katerimi so bile zavrnjene predhodne zahteve za izločitev.
SDT je zahtevo za izločitev vložilo 19. januarja letos. Na tožilstvu so jo utemeljili z novejšo sodno prakso glede videza nepristranskosti sodnika. Poudarili so, da je sodnica Turinek v prejšnjih postopkih sprejela sporazum o priznanju kazenske odgovornosti pravne osebe ameriškega podjetja General Electric, pravnega naslednika Alstoma, pri čemer je bila vsebinsko presojana tudi vloga posameznih soobtoženih. Po novejši sodni praksi lahko takšne odločitve ustvarijo objektivno utemeljen dvom o nepristranskosti sodnika v nadaljnjem sojenju drugim obtožencem.
Zaradi vložene zahteve so bili do odločitve sodišča preklicani vsi naroki v zadevi. Sodnica Mojca Turinek je v pisni izjavi navedla, da pogoji za zavrnitev predloga niso izpolnjeni, saj predlog ni očitno neutemeljen niti vložen z namenom zavlačevanja postopka. Ob tem je poudarila, da sama nima vnaprej oblikovanega mnenja o zadevi niti interesa za njen izid, odločitev senata pa bo temeljila izključno na ugotovljenih dejstvih in argumentih strank.
Podporo predlogu tožilstva je izrazil tudi zagovornik enega izmed obtoženih, odvetnik Stojan Zdolšek. Po njegovem mnenju lahko dejstvo, da je predsednica senata v prejšnjih postopkih sprejela sporazum o priznanju krivde podjetja Alstom oziroma njegovega pravnega naslednika General Electrica, vzbuja dvom o njeni nepristranskosti v sojenju. Kot so danes sporočili s sodišča, bi izločitev predsednice senata lahko povzročila zamik postopka, ki bi ogrozil dokončanje postopka pred predvideno zastaranostjo oktobra 2029. Po oceni sodišča je ob tehtanju vseh razlogov za in proti, "ob nikakor še ne povsem dorečeni in jasni sodni praksi, treba dati prednost vsem tistim argumentom, iz katerih izhaja, da je zahteva za izločitev predsednice senata v tej zadevi iz navedenih razlogov neutemeljena".
Sodišče je v današnjem sporočilu poudarilo, da so obravnave od leta 2021 do januarja letos potekale redno in kontinuirano. Predsednica senata se je po navedbah sodišča praktično vsakodnevno ukvarjala z zadevo s podporo projektno zaposlenih javnih uslužbencev, zapisnikaric in strokovnih sodelavcev. Prav tako so bili določeni dodatni sodniki porotniki, da bi preprečili morebitne zamude zaradi bolezni ali odsotnosti posameznega sodnika.
Sodišče je od vložitve obtožnice maja 2020 izvedlo 154 glavnih obravnav, zaslišalo 111 prič, med njimi tudi 42 iz tujine preko videokonferenc, ter pridobilo obsežno dokumentacijo in izvedenska mnenja elektroenergetskih, strojnih, računalniških in ekonomskih strokovnjakov, so še poudarili.
Odločitev sodišča se lahko izpodbija s pritožbo na višje sodišče, kasneje pa tudi na vrhovno ali ustavno sodišče.
Kazenski postopek v zadevi Teš 6 se sicer vleče že več let. Specializirano državno tožilstvo je novembra 2014 zahtevalo uvedbo preiskave, po končani preiskavi pa maja 2020 vložilo obsežno obtožnico na 1332 straneh.
Tožilstvo prvemu obtoženemu, nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku, in soobtoženim očita zlorabo položaja pri gradnji šestega bloka termoelektrarne. Po navedbah tožilstva je družba General Electric z zlorabo položaja na račun Teša pridobila 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jih je ob poravnavi vrnila. Sodišče je Alstomu naložilo tudi plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in 50.000 evrov sodnih stroškov.
Gre sicer že za peto zahtevo za izločitev predsednice senata v tem postopku. Štiri so v preteklosti vložili obtoženi, vendar so bile vse zavrnjene kot neutemeljene. Z najnovejšo odločitvijo sodišča je bila kot neutemeljena zavrnjena tudi zahteva tožilstva.
Elizabeta Planinšič







