Nekdanji zapornik in specialni povratnik Stephen Casiraghi je zaradi 185 dni, ki jih je moral neupravičeno prestati v zaporu, sanjal o enormni odškodnini. Republiko Slovenijo je tožil za 760 tisoč evrov odškodnine, koprsko sodišče pa je odločilo, da je do določenega povračila sicer upravičen, a bistveno nižjega, kot ga je terjal.
Pravdni postopek Casiraghi proti Republiki Sloveniji je na Okrožnem sodišču v Kopru vodil sodnik Matej Papler. Narok je razpisal za včeraj, a razprava ni trajala dlje kot nekaj minut. Casiraghi ni prišel na sodišče, sodnik pa se je odločil za nepričakovano, lahko bi rekli izjemno neobičajno potezo v pravdnem postopku. Ko sodišče v pravdnem postopku sklene dokazni postopek, po navadi odločitve ne razglasi isti dan, ampak si za pisanje sodbe vzame priporočljiv rok 30 dni in sprtima stranema odločitev s sodbo sporoči po pošti. A včeraj je bilo vse drugače. Sodnik je odločitev sprejel v nekaj minutah in jo tudi razglasil. Namesto zahtevanih 760 tisoč evrov je Casiraghiju priznal 12.900 evrov odškodnine, od katere mu bo država izplačala manj kot polovico. Papler je namreč izračunal, da je tožnik v prejšnjih postopkih zoper državo povzročil toliko sodnih stroškov (ki jih ni poravnal), da mu sedaj pripada samo še 6108 evrov odškodnine. Pooblaščenec tožnika, odvetnik Tomaž Toldi, je zoper sodbo že včeraj napovedal pritožbo. Kot je advokat po izreku sodbe pojasnil Večeru, je njegov klient sprva zoper Republiko Slovenijo tožbo vložil sam in v njej zahteval še višjo odškodnino kot sedaj. "Terjal je namreč 7,4 milijona evrov, nato znesek znižal na 760 tisoč evrov, med postopkom pa je bila višina odškodnine še dodatno znižana," je pojasnil odvetnik, ki ne pristaja na prisojenih 12.900 evrov.
Pritrdilo mu je vrhovno sodišče
Nekdaj zelo razvpiti Stephen Casiraghi je tožil državo zaradi 185 dni, ki jih je od septembra 2016 do marca 2017 neupravičeno prestal v zaporu. Zgodba se je začela konec pomladi 2016, ko je do takrat že velikokrat obsojeni Casiraghi predlagal, naj mu združijo vse dotedanje zaporne kazni. Upal je, da končna kazen ne bo presegla 20 let in pol, vendar mu je okrožno sodišče izreklo dve leti daljšo zaporno kazen. Sodišče je pri združevanju uporabilo novejši kazenski zakonik, ki določa, da lahko obsojencu za kazniva dejanja v steku (več zaporednih istovrstnih dejanj) sodišče izreče enotno 30-letno zaporno kazen. Ljubljansko okrožno sodišče mu je tako vse kazni združilo v enotno zaporno kazen v trajanju 22 let in pet mesecev, od katerih je Casiraghi večino prestal. Zoper takšno združitev kazni je nato njegov odvetnik Toldi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in na vrhovnem sodišču z njo uspel. Vrhovni sodniki so 17. marca 2017 sklenili, da je Casiraghi zaradi nepravilnega združevanja kazni šest mesecev oziroma 185 dni res predolgo preživel za rešetkami zapora na Dobu, zato so ga takrat takoj izpustili iz zapora. Ker je bil torej Casiraghi tako dolgo nezakonito zaprt, se je odločil za tožbo zoper državo. Od sprva zahtevanih 7,4 milijona evrov je zahtevek znižal na 760 tisoč evrov odškodnine. Kar pol milijona evrov je zahteval zaradi neupravičenega zapora, nekaj pa še zaradi duševnih bolečin, ker je imel v zaporu zmanjšane življenjske aktivnosti, zaradi kršitev njegovih osebnostnih pravic ter zaradi prestanega strahu v zaporu.
Zajeten kazenski dosje
Triinpetdesetletni Stephen Casiraghi se je znašel v kar nekaj postopkih na sodišču, zato je velik del svojega življenja preživel za rešetkami; v zaporu je veljal za nevarnega in nepredvidljivega zapornika, zato je večino časa preživel sam v sobi. Nekaj kaznivih dejanj je storil tudi v zaporu. Prvo kazen, devet let zapora, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi kaznivih dejanj posilstva, dveh kaznivih dejanj ropa, poškodovanja tuje stvari in prikrivanja, je v zaporu na Dobu začel prestajati 28. oktobra 1996. Kasneje so sledile še druge sodbe. Najdaljšo kazen, 18 let zapora, si je prislužil zaradi grozovitega izživljanja nad 19-letno avtostoparico, ki jo je posilil in protipravno zadrževal. Na vesti ima tudi požig policijskih avtomobilov pred stavbo ljubljanske policijske uprave, hudo telesno poškodbo, nekaj poškodovanj tujih stvari, kaznivo dejanje velike tatvine, nasilna vedenja, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi in druga kazniva dejanja.
Država ponudila osem tisoč evrov
Po poročanju Primorskih novic je Casiraghi na koprskem sodišču, kjer je na naroku maja 2019 skušal prepričati sodnika Paplerja, zakaj je upravičen do odškodnine, med drugim povedal, da se je za tožbo odločil zaradi izredno slabih razmer v zaporu, kjer je tudi staknil glivično okužbo, in da je 42 evrov odškodnine za dan zapora, kolikor mu je ponudilo državno odvetništvo, ki zastopa Republiko Slovenijo, občutno premalo, saj bi od države dobil le okoli osem tisoč evro odškodnine. "Vklepali so mi roke in noge, me vlačili na sodišče in z njega, pa tisto slačenje ... To je bilo kot slovenski Guantanamo," je med drugim povedal Casiraghi, prepričan, da je upravičen do odškodnine. V zaporu na Dobu je bival v preurejeni samici, polni vlage in ščurkov, brez stikov z drugimi zaporniki in s samo dvournim bivanjem na svežem zraku, je še povedal na sodišču.
Sicer pa to ni prva Casiraghijeva tožba proti državi. Pred leti je sprožil tožbo zaradi prisilnih sredstev in prisilnega zdravljenja v zaporu na Dobu spomladi 2014. Takrat je med tuširanjem razdejal kopalnico, pazniki so ga, da bi ga umirili, poškropili s solzivcem in ga nato zvlekli iz kopalnice v samico. Ker se ni hotel umiriti, so ga pustili vklenjenega tri ure, na koncu pa so mu vbrizgali še pomirjevalo. Casiraghi je zahteval 260.000 evrov odškodnine, sodišče je razsodilo, da do odškodnine sploh ni upravičen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
