Vesna Lovrec
Dobro leto po tem, ko je senat ptujskega sodišča pod predsedovanjem sodnice Nike Brumen Kristijana Slodnjaka oprostil obtožb o sostorilstvu pri umoru Kidričana Andreja Kirbiša, se je primer preselil pred mariborsko višje sodišče. Na oprostilno sodbo sta se pritožila višja tožilka Janja Bernard Korpar, ki je februarja lani za Slodnjaka terjala kazen 28 let zapora, in pooblaščenec matere in brata pokojnega Kirbiša, odvetnik Alen Vidonja. Oba pričakujeta, da bo višje sodišče njunima pritožbama sledilo in sodbo spremenilo v obsodilno ali jo razveljavilo in primer vrnilo v ponovljeno sojenje na prvo stopnjo. Nepravnomočno oproščeni Slodnjak in njegova odvetnika Andrej Kac in Nino Galun pa so višjemu sodišču predlagali, da naj senat pritožbi tožilstva in pooblaščenca oškodovancev zavrne in oprostilno sodbo potrdi.
Nerešen umor in domnevni motiv
Umor Andreja Kirbiša ostaja nerešen že od 17. februarja 2022, ko je bil ustreljen na makadamski cesti v kraju Mostje. Policija storilca še vedno ni izsledila. Tožilstvo ves čas vztraja, da je imel največji motiv za njegovo smrt prav Slodnjak, ki mu je Kirbiš že leta 2016 posodil večjo vsoto denarja. Po propadu Slodnjakovega podjetja Slofin leta 2021 je Kirbiš pričel intenzivno pritiskati na Slodnjaka. Svaril ga je, da mu bo odvzel avtomobil ali ga celo ubil. Slodnjak ga je vsakič prepričal, da bo zadevo uredil. Na vseh straneh si je poskušal urediti kredit in je potencialnim posojilodajalcem ali posrednikom pri urejanju posojila obljubljal nenormalne provizije, a se mu ni izšlo.
Po prepričanju tožilstva je Slodnjak v brezizhodnem položaju skoval načrt: Kirbiša naj bi bil pod pretvezo vračila dolga zvabil na osamljeno lokacijo, sam pa si je za isti čas zagotovil alibi pri stranki v Spodnjih Žerjavcih. Na kraj naj bi bil po tezi tožilstva prišel neznani strelec, ki je deloval kot profesionalec in natančno vedel, kdaj in kam mora priti.
Zamenjali so se trije sodni senati
Sojenje Kristijanu Slodnjaku, obtoženemu sostorilstva pri umoru Andreja Kirbiša, je na prvi stopnji zaznamovala vrsta zapletov in menjav sodnih senatov. V postopku so se zamenjali kar trije senati. Najprej je sojenje začela sodnica Katja Kolarič, vendar je senat že po dveh mesecih zahteval izločitev, ker so se člani seznanili z izsledki poligrafskega postopka, ki ne bi smeli biti del sodnega spisa. Primer je nato prevzela sodnica Bernarda Galun, a tudi ona postopka ni mogla zaključiti, saj se ji je izteklo triletno obdobje razporeditve na okrožno sodišče.
Po trimesečni prekinitvi se je sojenje nadaljevalo pred tretjo predsednico senata, sodnico Niko Brumen, ki je postopek tudi pripeljala do oprostilne sodbe.
Ključni dokazi in komunikacija pred umorom
Pomemben del dokaznega mozaika, na katerega opozarja tožilstvo, predstavlja tudi komunikacija tik pred umorom. Kot je bilo tudi danes izpostavljeno na višjem sodišču, je Kirbiš na poti na dogovorjeno srečanje Slodnjaku poslal tri fotografije. Ob 21.01 je poslal posnetek prometne table za Polenšak, minuto kasneje fotografijo table za reko Pesnico, ob 21.03 pa še fotografijo krajevne table za Pacinje - neposredno bližino kraja, kjer je bil nato ustreljen. Slodnjak se na nobeno od teh sporočil ni odzval.
Tožilstvo v tem vidi del načrtovanega dejanja, ne naključja. Višja tožilka Bernard Korpar v pritožbi poudarja, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno ocenilo dokazov. Čeprav neposrednih dokazov o dogovarjanju med obtoženim in strelcem ni, po njenem obstaja najmanj 14 med seboj povezanih okoliščin in indicev, ki tvorijo sklenjen krog in izključujejo naključje. Motiv naj bi bil jasen - rešitev dolga in vse hujših pritiskov.
Po mnenju tožilke obstaja najmanj 14 med seboj povezanih indicev, ki tvorijo sklenjen krog in izključujejo naključje
Obramba na drugi strani takšno razlago odločno zavrača. Odvetnik Kac poudarja, da pritožbi tožilstva in pooblaščenca temeljita na selektivni interpretaciji indicev in na ugibanjih brez trdne dokazne podlage. Ključno dejstvo po njegovem ostaja, da ni niti enega neposrednega dokaza, ki bi Slodnjaka povezoval s strelcem ali z organizacijo umora. Posredne okoliščine je po njegovem mogoče razlagati tudi v korist obtoženega.
Na to se je lani februarja oprlo tudi prvostopenjsko sodišče. Sodnica Nika Brumen je ob razglasitvi poudarila, da mora biti krivda dokazana onkraj razumnega dvoma, kar tožilstvu ni uspelo. Senat je ocenil, da ni dokazano, da bi obstajal dogovor med obtoženim in neznanim strelcem ali da bi mu Slodnjak posredoval ključne informacije o kraju in času srečanja. Posredni dokazi po presoji ptujskega okrožnega sodišča niso tvorili tako imenovanega zaprtega kroga indicev.
Prav vprašanje, ali indici tvorijo takšen zaprt krog, je zdaj v središču pritožbenega postopka. Tožilstvo in pooblaščenec oškodovancev vztrajata, da dokazi kažejo na sostorilstvo, obramba pa opozarja, da kazenski postopek ni namenjen obsodbi za vsako ceno, temveč preprečevanju krivih obsodb.
Kako bo o pritožbah tožilstva in pooblaščenca odločilo višje sodišče, bo znano predvidoma v mesecu dni.
