Po 74 letih od takrat, ko so se poslovili od šole, so se ponovno zbrale učenke nižje gimnazije Ribnica na Pohorju. Od 27 učencev se je srečanja namreč udeležilo pet sošolk, dva sošolca se srečanja zaradi zdravstvenih razlogov nista udeležila. Od 27 sošolcev jih je ostalo le še sedem, ena izmed njih bo 90 let dopolnila že letos, vsi ostali pa prihodnje leto.
"Dokler še lahko praznujejo, niso stari," pravijo. Vsem svojim pokojnim sošolcem so poklonili minuto molka. Mira Kumer, dolgoletna organizatorica srečanj, je na kratko opisala njihovo življenje v času šolanja. V šolo so začeli hoditi v času druge svetovne vojne, imeli so samo nemške učitelje, čeprav učenci nemško niso razumeli niti besede, zato so v šolo hodili z veliko težavo. Leta 1943 so jim šolo požgali, pri obnovi pa so nato morali pomagati vsi otroci in starši. Imeli so le to srečo, da je bila ena izmed učiteljic koroška Slovenka, ki je edina znala slovensko, so jo pa, ker je poučevala v slovenščini, za nekaj časa odpeljali tudi v zapor, se spominjajo. Po vojni so šole od Američanov dobile mleko v prahu, ki so ga bili posebej veseli. Posebej težke so bile zanje tudi zime, saj niso imeli toplih oblačil. "Spomini še živijo," je dejala Mira Kumer, ki bo srečanje organizirala tudi prihodnje leto, ko bodo stari 90 let.
