Nejc Strojnik
Licitacija vrednejše hlodovine v Slovenj Gradcu je v zadnjih dveh desetletjih iz lokalnega dogodka prerasla v največjo tovrstno dražbo lesa v srednji Evropi. Kar se je začelo kot pobuda peščice lastnikov gozdov, danes privablja kupce iz več držav in postavlja merila za trgovanje z najkakovostnejšimi lesnimi sortimenti. Območje, na katerem mestna občina predvideva gradnjo industrijske cone, je tudi letos napolnjeno s hlodi, z današnjim odpiranjem ponudb pa je jubilejna, že dvajseta licitacija prešla v zaključno fazo.
Kakovost lesa še boljša kot v preteklosti
"Lahko smo zadovoljni. Prejeli smo 54 ponudb, to je primerljivo s preteklimi leti, a že zdaj lahko rečem, da so cene zelo dobre," je po odpiranju ponudb povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, eden ključnih organizatorjev licitacije. Po njegovih besedah so letos posebej izstopale ponudbe za hrast, kar pripisuje predvsem boljši kakovosti lesa. "Na licitaciji je veliko zelo kvalitetnega lesa, zato so tudi cene precej višje kot v preteklih letih. Eden od kupcev je bil zelo presenečen, ko je ugotovil, da je bila njegova ponudba za hrast skoraj za polovico prenizka."
Organizatorji končnih cen sicer še ne razkrivajo, je pa Jeromel potrdil, da se je licitacija v teh letih uveljavila kot zanesljivo in pregledno prodajno okolje, kar kupci in ponudniki še posebej cenijo. "Kupci licitirajo zelo odločno, včasih tudi po občutku, kar kaže na to, da licitaciji zaupajo in da vedo, kakšno kakovost lahko pričakujejo."
Že pred začetkom letošnje licitacije so organizatorji opozarjali, da bi lahko neugodne vremenske razmere vplivale na količino navoženega lesa. Kmalu po novem letu, ko je bil dovoz hlodovine v polnem razmahu, je namreč snežilo, tudi temperature so bile izjemno nizke, številni lastniki gozda pa se poseka lotijo ravno v tistem času. "Letos imamo 6050 hlodov oziroma okoli 6030 kubičnih metrov lesa, kar je dobrih deset odstotkov manj kot lani," pojasnjuje Jeromel. Kljub nekoliko manjši količini pa organizatorji ostajajo zadovoljni. "Količina je še vedno primerljiva s preteklimi leti, predvsem pa nas veseli kakovost. Ocenjujemo, da je ta letos nekoliko boljša kot v prejšnjih letih, kar potrjujejo tudi kupci. Kakovost se iz leta v leto izboljšuje, kar je v končni fazi pomembnejše kot sama količina," pravi sogovornik.
Tudi letos večji del hlodovine prihaja iz zasebnih slovenskih gozdov, ob tem pa se potrjuje tudi mednarodni značaj dogodka, saj se na licitaciji znova pojavljajo kupci iz tujine. "Les so pripeljali še iz Avstrije, Hrvaške ter deloma iz Bosne in Hercegovine, vendar v manjših količinah. Letos denimo ni pošiljk iz bolj oddaljenih držav, kot sta Srbija ali Madžarska," dodaja Jeromel.
Največ je hrasta in smreke
Po strukturi ponujenega lesa letošnja licitacija sledi preizkušenemu vzorcu. Največ je hrasta in smreke, ob tem pa tudi drugih vrst, ki na licitaciji redno dosegajo visoke cene. "Hrasta je približno 2300 kubičnih metrov, smreke okoli 1500, sledijo pa javor, jesen in macesen, vsakega je med 400 in 500 kubičnimi metri. Ostalih drevesnih vrst je manj," navaja sogovornik. Posebno mesto ima tudi letos gorski javor rebraš – sortiment, ki je prav na tej licitaciji pred leti prvič opozoril na svoj izjemen tržni potencial in s cenami, ki so bile več tisoč evrov na kubični meter, spremenil pogled na vrednost slovenskega lesa. "Najboljši sortimenti vedno najdejo kupca, medtem ko je zanimanje za povprečen les sicer še prisotno, vendar cene tam ne dosegajo večjih presežkov," pojasnjuje Jeromel. V prihodnjih dneh bodo organizatorji nadaljevali pregled in potrjevanje ponudb. "Najprej moramo vse podatke in ponudbe vnesti v računalniški sistem, ki izlušči najvišje ponudbe. Nato sledijo obvestila lastnikom o doseženih cenah in kupcem o količinah, ki so jih pridobili." Končni rezultati jubilejne licitacije bodo znani 24. februarja na dnevu odprtih vrat. Do takrat bo pripravljen tudi katalog z najvišjimi doseženimi cenami.
