
Radeljčanka Marija Hartman danes obeležuje visok jubilej. Dopolnila je namreč 98 let in se uvršča med najstarejše občane in občanke Radelj ob Dravi. Ali pričakujejo veliko obiskov? Dobili smo se dan pred njenim dopolnjenim 98. letom."Danes še ne, jutri pa bo prišlo verjetno kar nekaj ljudi," pravi njena najmlajša hči Jožica Golob. "Nekaj ljudi se je že napovedalo, ampak ne smem povedati, ker potem ni presenečenje," pravi z nasmehom. Dan po rojstnem dnevu praznuje tudi god, zato bo nekaj ljudi prišlo tudi dan kasneje. Pa bodo kaj praznovali? "95 let smo praznovali. Skupaj sva namreč praznovali 95 in 60 let," pravi. "Naslednja je jubilejna 100-letnica," z nasmehom pravita obe.
Pomembna je predvsem skromnost
Rodila se je 24. marca 1928. Da so živeli skromno, se spominja. Da je bilo življenje v tistih časih popolnoma drugačno kot danes, pravi. Prva leta življenja je preživela na Remšniku, pri rosnih štirih letih pa je izgubila mamo. Od takrat je najprej živela z babico, nato pa z očetom. "Bogo smo živeli, slabo sem bila oblečena, tudi mačeha je bila hudobna," pripoveduje 98-letnica, ki se je rodila pred drugo svetovno vojno. Spominja se tudi obdobja druge svetovne vojne, takrat je bila stara 12 let.
"Spomnim se, kako so prišli nemški vojaki in pregledovali bivališča, če bi se kdo kje skrival," opisuje. Ali so našli koga? "Ne vem. Na našem koncu se ne spomnim, da bi," pravi. Da je bilo življenje med vojno težko, še pravi. Imeli so tisto, kar so pridelali doma. "Za zajtrk so bili žganci, če ni bilo česa drugega pa je bila prežganka," se spominja. "Težko je bilo za tiste, ki niso imeli doma kaj. Pa še tisti, ki so doma kaj sejali, so prišli in jim vse pobrali," se spominja. "Niso gledali, če so pri hiši bili otroci, vzeli so in šli," pravi. Malce po koncu druge svetovne vojne, leta 1947, je spoznala svojega moža, ko je služila na eni izmed kmetij. Leta 1949 se jima je rodila že prva hči. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, dva sinova sta umrla še mlada, živijo še tri hčerke in en sin. Da niso imeli veliko, a so kljub temu preživeli, se spominja 98-letnica, ki ima osem vnukov in vnukinj, devet pravnukov in pravnukinj in eno prapravnukinjo. Da jo z veseljem obiščejo, pravita Marija in Jožica.
Ne smeš računati na veliko
Mož je bil gozdni delavec. "Moj oče je bil sila delaven, skrben, 40 let je bil gozdni delavec," se spominja hči Jožica. "Od zadruge smo imeli v najem veliko polje, za tisti čas smo imeli ogromno živine. Imeli smo dosti dela in vsega. Jaz, kot najmlajša, se spomnim, da mi ni kaj manjkalo," pripoveduje Jožica. "Vsi smo se za nekaj izučili. Vse sta nas postavila na noge, zato smo lahko samo hvaležni," poudarja hči. Da je velika čast, da je mama še vedno živa pri teh letih, pravi. Preden sta oče in mama kupila hišo, sta živela pri bratu, kjer sta trdo garala, se spominja hči Jožica. "Leta 1994 sta se preselila na Muto, kjer sta kupila hišo. Tam sta preživela 17 let. Tam je bilo luštno, tam sem bila zelo srečna, kar rečem, da je bil to moj drugi dom," se spominja Jožica. "Lokacija je bila fajna. Skoraj vedno je nekdo bil na obisku, da nista bila sama," opisuje. Gospa Marija se je po moževi smrti preselila na Ig, kjer je preživela sedem let, sedaj pa s hčerko Jožico živi v Občini Radlje, natančneje na Vasi. "Moja hči je zastopnica za eno podjetje, skupaj gremo v Čatežke, Olimie. Smo tri generacije skupaj in se lahko imamo lepo," pripoveduje hči. Da mama še vedno pomaga pri opravilih, običajno pri kakšnih lažjih kot so na primer lupljenje krompirja in čiščenje solate, pravi Jožica. "Veliko kaj ne morem več postoriti, tudi hodim že težje," pravi gospa Marija. Da zelo rada bere, a zdaj veliko manj kot včasih, še pravi. "Prej sem veliko brala, zdaj že malo slabše vidim, hitreje me že boli glava," pravi. Z možem sta bila dolga leta naročena tudi na Večer, se spominja. Kaj pa je recept za dolgo in zdravo življenje? "Tega pa ne veš. Nikdar nisem imela kaj dobrega v življenju, tudi nisem računala na to, da bom tako dolgo živela," pravi 98-letnica, ki je tudi najstarejša prebivalka Občine Radlje ob Dravi.
Kaj pa bi svetovala mladim? "Imeti moraš dobro voljo, zadovoljen moraš biti z vsem, kar imaš. Ne smeš računati na veliko, to je potem sama pohlepnost," skromno odgovori.
Brina Kerič





