Petra Lesjak Tušek
Toliko let, kot je stara Slovenija, štejejo tudi srečanja pri najstarejši slovenski lipi, materi vseh lip, kot jo kdaj poimenujejo. Pred 35 leti je bil na Ludranskem vrhu nad Črno prvi slavnostni govornik dr. France Bučar, pri lipi so že bili govorniki vsi dosedanji predsedniki države. Prireditev je imela leta, ko je bila boljše in slabše obiskana, za to, da se je vendarle ohranjala, ko je že kazalo na njeno opustitev, si je med predsedniki v preteklosti prizadeval Borut Pahor. Tokratno, 35. srečanje, je minilo predvsem v znamenju civilne družbe, ljudstva, bolj kot predstavnikov ljudstva, z izjemo udeležbe koroških poslancev Svobode Dušana Stojanoviča in Metke Pešl Šater. Potekalo je bolj v znamenju udeležbe lokalnih politikov, in sicer koroških županov županov Mežice, Prevalj, Raven, Slovenj Gradca in Celja ter nekaj občinskih svetnikov. Med gosti iz diplomatskih vrst je bil tradicionalno veleposlanik v Bosni Damijan Sedar, prvič pa je bil v Črni veleposlanik Gruzije v Sloveniji Konstantine Surguladze. Slavnostni govornik ilustrator Ciril Horjak je izpostavil predvsem moč lokalne politike, ki jo vidi kot povezovalno.
Kdo nas zares razdvaja
"Zgodovino smo pisali s pogumom in enotnostjo. Danes pa gledamo državo, kjer vlada vlada z rokohitrskimi interventnimi zakoni v preklanem parlamentu. Medtem ko je prestolnica politično omrtvičena, nam koroške občine kažejo luč. Za razliko od državne zna občinska politika presegati delitve. Županje in župani so operativni, imajo učinkovite ekipe, ki znajo uresničiti dobre ideje. Jasno je, da je za to potrebna sloga," je ocenil Horjak. Na lokalni ravni se ljudje več družijo, v malih občinah se sploh vsi poznajo in anonimni komentatorji na omrežjih pristnim odnosom ne morejo do živega, je dodal in naštel več uspešnih projektov v koroških in štajerskih občinah. Najevska lipa je preživela že marsikaj in bo tudi našo trenutno politično bedo, je ocenil Horjak, ki je med govorom požel več aplavzov občinstva, ki je napolnilo prireditveni šotor. Za žvižg je pred govorom poskrbel kar sam, ko je s prireditvenega z žvižgom duhovito pozval ljudi, da mu prisluhnejo.
"Poglejte nas danes: zakopani smo v okope dveh sovražnih blokov. Kdo nas deli? Kdo nas seka na dvoje, kot da nismo dve roki istega telesa? Kdo naše razprave spreminja v spore v času, ki znova zahteva enotnost? Kdo nas torej zares razdvaja? Delijo nas centri moči in zdraharski karierni politiki. Ampak kako to počnejo? Vse bolj z uporabo družbenih omrežij. Delijo nas novi digitalni mediji z algoritmi na Facebooku, TikToku in omrežju X. Ti algoritmi nagrajujejo sovraštvo, ker ogledi prinašajo milijardne dobičke," je razmišljal Horjak.
Ne nasedajmo praznim obljubam in lažnim novicam
Da je narod treba braniti pred škodljivimi tujimi vplivi in da moramo biti enotni, je pozval Horjak. "Ne samo pred razvpito Črno kocko z veliko začetnico, ampak tudi črno kocko ali škatlo z malo začetnico. Black box je namreč v znanstvenem žargonu izraz za netransparenten proces, pri katerem poznamo samo vstopno in izstopno točko, ne pa postopka. Ne vemo, kako je skrivni algoritem prišel do rezultata. Toda Slovenci se vse bolj zavedamo, da narodna suverenost pomeni tudi digitalno suverenost," je nadaljeval. Pozval je tudi, naj se ne bojimo prihodnosti in da naj ne nasedamo praznim obljubam in lažnim novicam, ampak se raje zavežimo brezkompromisnemu zaupanju vase in drug v drugega.
Tudi gostiteljica črnjanska županja Romana Lesjak je pozvala k medsebojnemu spoštovanju namesto obmetavanju in spomnila na pretekla pomembna sporočila s srečanj pri lipi in odnos državnikov do prireditve. Tokratna tema zdaj tradicionalnega razmisleka pod lipo, debate pred slovesnostjo, je bila perspektiva in izzivi mladih, da bi ostajali na podeželju in našli smiselne perspektive zase in svoje družine. Neudeležbo povabljenih z državnega vrha je županja ocenila kot odraz razmer in odnosov, hkrati pa je izrazila pričakovanje in prepričanje, da sedanja vlada ne bo opustila prizadevanj in ukrepov prejšnje pri popoplavni sanaciji občin. Kulturni program so sooblikovali Pihalni orkester Rudnika Mežica, Nena Pavšič in Jakob Erjavec.
