
Košta trail, ki je lani ob robu tekaške preizkušnje Ultra traila K24 potekal premierno, je v soboto v drugo izpeljal TIC Črna v sodelovanju s črnjanskimi kuharicami, ki so znova poskrbele za odlično hrano, v povezavi z lokalnimi ponudniki in postojankami na poti, pa tudi za pijačo. Začelo se je v Fajn koncu, kjer sta domača poznavalca Tomaž Simetinger in Luka Kropivnik predstavila drugo izdajo publikacije Črjanske košte. Zbralo se je kakih 70 ljudi, ki so prišli iz več krajev preverit, kaj vse pomeni in ponuja koroška kulinarika. Kuharice Slavica Simetinger, Sonja Joni, Mojca Abraham, Andreja Zbičajnik in Svetlana Bjelobrk so z jedmi na postojankah več kot navdušile. Na prvi postojanki na tržnici v centru so ponudile juho, šnops in pivo, tako da so sprehajalci malo za šalo, malo zares ugotavljali, da so v dilemi, v katerem vrstnem redu začeti. Sprehod se je nadaljeval do brunarice na smučišču, kjer so okušali grumpe in poseben namaz na odličnem kruhu.

Glavno jed so postregli pri Pravhartu, tipično koroško, in sicer mežerli z oljevo 'rpico (krompirjem). Pričakovano so lep sprejem pripravili na četrti postojanki, na kmetiji Cvelbar, natočili so domači šnops in jabolčni sok, lepo so postregli na kmetiji pripravljene dišeče buhtlje z domačo marmelado. Končna postaja zabavnega pohoda je bil Naravni park Bistra, kjer so lahko udeleženci traila preverili še zadnjo jed, slastni poobedek iz riža. V vročini ni bilo odveč še eno pivo, ki so ga natočili primerno hladnega. Nekateri so ob zaključku namočili noge v mrzli potok Bistra, najbolj pogumni pa so se v njem tudi kopali. Na trailu, ki je morda najtežji in najzahtevnejši od vseh, kot se je zdaj že oprijelo v Črni, tudi med spremljevalci tekačev tekaške prireditve, so se v žgočem soncu spopadali z razdaljami 100, 50, nato pa še 24 kilometrov po koroških hribih in dolinah.
Košta trail je sicer po zapisani številki dolg 2,4 kilometra, a ta podatek ni povsem točen, sploh pa je izmerjen le v eno smer, kar je tudi načrtna posebnost. Cilj za razliko od tekaških izzivov se je na okrepčilnih postajah zadržati čim dlje in tudi počakati zadnjega v skupini.
Petra Lesjak Tušek







