Mile Majstorović z EP v odbojki: "Varneje" kot nogomet ali košarka

16.09.2021 09:00
Z zdravnikom slovenske odbojkarske reprezentance, travmatologom Miletom Majstorovićem, o njegovem delu in zdravstvenih pasteh te športne panoge.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Odkar oskrbuje njihove poškodbe, slovenski odbojkarji posegajo po najvišjih mestih. Foto: Robert BALEN
Robert Balen

Udariti žogo tudi na višini 3,4 metra (košarkarski obroč je na višini 3,05 m), in to z več kot 100 km/h, se metati za njo, jo loviti in krotiti … Ja, čeprav odbojkarji po koncu tekme niso videti tako zelo prepoteni kot v katerem drugem športu, je vrhunska odbojka fizično zelo zahtevna. Kar seveda terja davek na telesu. In zato imajo vse reprezentance v moštvu tudi zdravnika, slovenska travmatologa Mileta Majstorovića. Slednji slovenski ekipi očitno prinaša srečo – prvič je bil zraven, ko je osvojila naslov evropskih podprvakov leta 2015, tudi srebra iz 2019 ni izpustil.

Trpijo gležnji in kolena

"Resda prihajam bolj iz juda, ki sem ga treniral, odbojko sem igral le rekreativno. A ko me je zdravniški kolega vprašal, ali bi me zgodba zanimala, sem z veseljem privolil," se spominja svojih začetkov z ekipo, ki jo je takrat vodil še Andrea Giani, zdaj selektor Nemcev. Na tem prvenstvu Majstorović k sreči še ni resneje posredoval: "Se pa, kot vedno, najdejo kakšne manjše težave s koleni. Za odbojkarje je značilno t. i. skakalno koleno. No, najpogostejša odbojkarska poškodba je zvin gležnja. Ta je lahko različne narave, hujši ali blažji. Pri hujšem je potrebna vsaj nekajdnevna pavza, morda zbijanje otekline in stabilizacija sklepa."

Kot specialist za obravnavo akutnih poškodb ima reprezentančni zdravnik nalogo, da ugotovi, za kaj gre, po potrebi organizira rentgensko diagnostiko in se odloča, kako naprej – ali je potrebna terapija, počitek ali pa lahko tekmovalec nadaljuje vadbo. "Dogajajo se tudi akutne poškodbe kolen, ki so lahko problematične, denimo poškodbe meniskusov ali vezi. V tem primeru na terenu kaj veliko ne moremo narediti. Če gre za manjšo poškodbo, lahko malo počakamo in poskusimo s fizioterapijo. V primeru hujših poškodb pa to pomeni konec tekmovanja za športnika," razloži zdravnik kirurg, ki tovrstne poškodbe tudi operira.

Z reprezentančnimi odbojkarji je, če se le da, v stiku celo leto. Je pa res, da imajo ti tudi v klubih organizirane zdravniške službe. "Igralci gredo po reprezentančnih akcijah vsak po svoje, tako da je komunikacija težja. Če kdaj kaj potrebujejo, pokličejo. Vselej sem jim na voljo. Sicer urejajo zdravstvene zadeve v klubih," nam pove sogovornik: "Med reprezentančno akcijo je ob težjih poškodbah težko veliko narediti. S fizioterapevtom predvsem skušava rešiti, kar se da; s protibolečinskimi tabletami, bandažami ..." Tudi zato Majstorović ​ves čas s seboj tovori ogromno torbo z medicinskimi pripomočki za prvo pomoč. Kaj vse je v njej? "Zdravila, ki jih potrebujemo. Predvsem protibolečinska sredstva, tudi injekcije. Zraven je komplet za kirurško prvo pomoč, če bi bilo treba zašiti kakšno rano. K sreči se ne spomnim, da bi v reprezentanci sploh kdaj tako kirurško posredoval."

Treninge in tekme spremlja iz ozadja, s tribune, a ko je treba posredovati in oskrbeti bojne rane tekmovalcev, prvi pomaga. Foto: Robert BALEN
Robert Balen

Odbojkarska specifika - poviti prsti

Tudi sicer, kot pravi reprezentančni zdravnik, odbojka sodi med manj nevarne moštvene športe. Zlasti v primerjavi s kontaktnimi, kot so nogomet, hokej na ledu, košarka ali rokomet: "Pri odbojki je verjetno zato, ker ni kontaktni šport, res bistveno manj poškodb kot pri prej naštetih. A tudi tu pride do kontakta - sploh pri mreži, kjer so poškodbe gležnjev in kolen tudi najpogostejše. A vsak šport ima svoje specifike. Odbojkarska so poškodbe prstov na rokah po udarcih žoge. Pri tem so lahko poškodovani ligamentni ali kostni deli. Vse to se na žalost še vedno lahko zgodi." Seveda so profesionalni igralci na tovrstne nevarnosti precej dobro pripravljeni – že z boljšo fizično pripravljenostjo so nekoliko bolj odporni od navadnih smrtnikov, ključne sklepe pa si tudi bandažirajo. Ni redko, da vidimo odbojkarje s povsem povitimi prsti. Čemu to služi? Majstorović odgovarja: "To je predvsem zaščita. Nekateri odbojkarji pa imajo že na splošno težave s prsti in želijo preprečiti ponovitev poškodb."

V teh časih, ko koronavirus diktira tempo življenja, seveda ne gre brez vprašanj o covidu. Eden od reprezentantov se je dva tedna pred prvenstvom okužil, zaradi česar je reprezentanca ostala brez pripravljalnih tekem, a zdaj normalno igra. Kako torej virus vpliva na mlade, telesno brezhibno pripravljene športnike? "Koronavirus lahko ima velik vpliv na športnikove sposobnosti. Naš igralec, ki pa je bil cepljen, k sreči ni utrpel hude okužbe. Tako ni izgubil ne fizičnih ne psihičnih sposobnosti. Vseeno pa skrb ni odveč," zaključi travmatolog Mile Majstorović.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta