Vsaka družina jo ima - tradicijo. Vinogradniška kmetija Protner sega kar pet rodov nazaj. "Čas je naredil svoje, rodile so se nove generacije, na katere se prenaša ljubezen do trte," pravijo Protnerji, in da ima njihova zgodba začetek, nima pa konca. "Ima podpis," so ponosni na svojo zgodovino in dejavnost. Pravijo, da z vsakim letnikom ustvarjajo svoje razumevanje terroirja (občutek nekega prostora, ki se izrazi v vinu) in se s tem zavedajo, da je vinu Zemlja mati, Sonce oče in vinar usoda. Vse skupaj je sklenjen krog, v katerem se pretaka družinska energija. Boštjan, Mojca, Ana, Katarina, Martin so člani družine, ki skrbijo za vsega skupaj 13 hektarjev vinogradov, starih do 45 let, ki se bohotijo na treh čudovitih legah: Vodole, Šempetrska gorca in Celestrina.
Vino ni samo alkohol
"Vračamo se k naravi, ki bo trti vrnila le najboljše. Verjamemo vanjo. Z mislimi smo pri izkušnjah in delu naših pradedov, saj verjamemo v tradicijo, ki se je prenašala iz roda v rod in to uspešno," pravijo Protnerjevi. "Naša družina verjame, da je v vinu resnica. V naših vinih se prepletajo zgodbe o naši zemlji in naši družini, zgodbe o trudu, trpljenju, borbi za obstanek in zgodbe o ljubezni, ki nas tako strastno povezuje. Verjamemo, da se ta zgodba pretaka v vsakem kozarcu našega vina. V vsakem kozarcu je del zgodbe naših prednikov, njihovih zgaranih rok in utrujenih oči. In to nam daje zagon, ki ga prenašamo na svoje otroke." Protnerjeva klet je najbolj znana po renskih rizlingih, modrem pinotu in penini. "Pridelujemo bela, rose, rdeča in peneča vina. Za del vinograda imamo ekološki certifikat. Stremimo k temu, da bi počasi vso kmetijo preusmerili v ekološko pridelavo," dejavnost kmetije predstavi Ana Protner, nekdanja mariborska vinska kraljica, ki se trudi vsem generacijam približati vinsko kulturo. "Od svojih prednikov sem se naučila predvsem tega, da je svoje izdelke potrebno ceniti. Ni dovolj, da cenimo končni izdelek, vino, temveč je pomembno, da začnemo ceniti naravo," je prepričana Protnerjeva. Vino se pridela v vinogradu. "Največji del opravil se opravi tam, zato je pomembno, da razumemo ves krog," opozori ambasadorka najstarejše trte na svetu, ki jo najdemo v Mariboru na Lentu. Protnerjeva je mnenja, da na vino ne smemo gledati samo kot na alkohol, temveč da v njem vidimo hrano.
Primerjave med vini niso smiselne
Ana Protner je prepričana, da slovenska vina po kvaliteti sežejo v sam svetovni vrh. Ponosna je, da jih lahko najdemo skoraj povsod po svetu, tudi v najboljših restavracijah. Primerjava z vini, ki jih pridelajo naši severni sosedi, Avstrijci, kjer prav tako zelo cenijo vina, je nesmiselna, pravi nekdanja vinska kraljica. To pa zaradi tega, ker imamo na svetu toliko različnih tipov, stilov in načinov pridelave vina. "Slovenija je zelo mala država, če pa to pogledamo iz drugega zornega kota, lahko vidimo, kakšne so razlike v vinskih sortah med štajersko pokrajino in s sortami, ki prihajajo iz Primorske ali Dolenjske," opozori dobra vinska poznavalka. Je pa res, da bi se po njenem mnenju slovenska in avstrijska Štajerska morali v "vinskem" smislu bolj povezati, predvsem zaradi turizma in delovati na trgu kot Wine Region Styria, saj je kvalitete na eni in drugi strani dovolj, da se ustvari odlična turistična zgodba.
Ljudje danes bolj cenijo naravo
Kot predstavnica mlajše generacije Protnerjeva tudi opaža, da se kultura pitja vina v Sloveniji spreminja na bolje, na kar ima, kot opozori, velik vpliv predvsem promocija žlahtne kapljice. "Vedno znova je potrebno poudarjati in skrbeti za promocijo. Veliko je izobraževanj na tem področju," pravi Protnerjeva. Prepričana je, da Sloveniji manjka organizacija, ki bi skrbela za skupno promocijo slovenskih vin. Ljudje namreč postajajo vedno bolj izobraženi in želijo vedeti, kaj zaužijejo. Se pa še vedno najdejo tudi ljudje, ki po besedah nekdanje vinske kraljice nimajo spoštovanja do vina. To je lahko boljše tudi z promocijo, poudari sogovornica. Na spremembe v razmišljanju je po svoje vplivala tudi zdravstvena kriza. "Ljudje danes bolj cenijo naravo, druženje in določene domače ponudnike. Zlasti ob koncih tedna želijo zapustiti mesta in se podati na vas," ugotavlja Ana Protner, ki opozori, da lokalni vinarji v času pandemije niso stali križem rok, temveč so ogromno delali na promociji: imeli so spletne degustacije, prizadevali so si, da tudi zanje zelo težek čas izkoristijo za to, da vinsko tradicijo še bolj približajo ljudem.
