Rozmari Petek
Na strešnem robu obnovljenega objekta nekdanje cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki je zaslovela s svojo polovično streho, v sklopu obnovitve pa se lahko obiskovalci povzpnejo tudi na vrh cerkve, so v začetku oktobra obstoječo ozelenitev dopolnili s sadikami žičkega grobeljnika. Gre za redko in avtohtono zaščiteno rastlino, ki ima edino rastišče ob kamnolomu v Žičah in je zavarovano kot naravni spomenik. Poleg grobeljnika so "na balkonu" cerkve zasadili še druge avtohtone slovenske rastline. "Posadili smo še 12 različnih vrst rastlin (ravno toliko, kot je nekoč tod bivalo menihov in prior), med njimi vsem dobro poznana navadna ciklama, materina dušica in hermelika. Rastline so bile v prvi vrsti zasajene z namenom, da prispevajo k izolaciji zidov, zadržujejo padavinsko vodo, zmanjšujejo pregrevanje in se naravno zlijejo z okolico. Zelen rob tudi poudarja značaj 'arhitekturne ruševine' in obiskovalcem še močneje izraža podobo stavbe, ki jo je stoletja oblikovala narava. Hkrati pa gre za edinstveno sinergijo med naravno in kulturno dediščino tega območja," je opisala vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice Tjaša Kangler.
Zasaditev sta izvedla dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, in njegova sodelavka ter namestnica dr. Blanka Ravnjak. Pri delu sta sodelovala tudi Darinka Gilčvert Berdnik, upokojena biologinja, zaslužna za zaščito žičkega grobeljnika kot naravnega spomenika, ter njen soprog Jože Berdnik. Projekt je omogočil javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice s svojo enoto TIC, ki upravlja z Žičko kartuzijo, ob podpori Občine Slovenske Konjice in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Celje, je še opisala Tjaša Kangler.
