Celjskih in velenjskih osnovnih šol ter vrtcev letos ne bodo pestile prostorske težave, kmalu pa se bodo pokazale kadrovske. Velikega pomanjkanja učiteljev in profesorjev resda še ni, a predvsem zato, ker so obstoječi kader bolj obremenili; večinoma do najvišje še dovoljene meje.
"V regiji ima dobrih 83 odstotkov učiteljev povečano učno obveznost. Šole kadrovsko stisko zelo različno rešujemo. Iščemo zaposlene, jih prepričujemo in poskušamo privabiti v svoj zavod. Včasih celo zadnji trenutek," je povedal vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev Robert Pritržnik. Tako kot drugod tudi v regiji najbolj primanjkuje matematikov, fizikov, učiteljev strojništva, elektrotehnike, informatike, "torej tistih, ki so v gospodarstvu bolje plačani," je dodal vodja aktiva celjskih srednješolskih ravnateljev Iztok Leskovar. "Problem so sicer tudi delovne razmere. Nobena šola ni imuna za razne pritiske odvetnikov in staršev, ti so res izjemno nasilni in presegajo mejo dobrega okusa," je razložil. "Pri nas je večji izziv dobiti tehnični kader," je v imenu celjskih vrtcev dejala Irena Hren. "Težko dobimo kuharje, hišnike, računovodje, za delo v javnem zavodu se ne odločijo zaradi nizke osnovne plače. Raje gredo drugam, kjer so plače višje. Velikokrat ponavljamo razpise," je opisala.
Bodočemu učitelju 300 evrov štipendije
V Velenju so, upajo, našli primerno rešitev. Že sedaj so sofinancirali štipendije za deficitarne poklice v gospodarstvu, z letošnjim šolskim letom pa bodo štipendije delili bodočim pedagoškim in zdravstvenim delavcem. "Po podrobni analizi se je pokazalo, da bi šole v regiji potrebovale več kot 50 učiteljev. Začeli smo pripravljati štipendijsko shemo, ki je ciljno usmerjena v štipendiranje študentov pedagoških smeri," je povedal vodja družbenih dejavnosti na velenjski občini Marko Pritržnik. "V začetku septembra bodo šole istočasno objavile razpise štipendij za po dva študenta in dijaka. Želja je, da so štipendisti iz Velenja, ni pa pogoj. Dobiti želimo kvaliteten kader," je dodal. Dijaki bodo mesečno prejeli 150 evrov, študenti 300. V Celju razmišljajo o podobni rešitvi, realizirana pa bo šele prihodnje šolsko leto.
"Nobena šola ni imuna za razne pritiske odvetnikov in staršev, ti so res izjemno nasilni in presegajo mejo dobrega okusa"
Osnovna šola Glazija v Celju ima že leta še druge težave - veliko prostorsko stisko. "Tako stanje je na večini šol s prilagojenim programom po državi. Tu moramo seveda čim prej odreagirati, pridobiti ustrezne projekte in tudi sredstva za izgradnjo dodatnih kapacitet. Letošnji vpis na šolo je zelo visok in presega kapacitete šole," je opisal celjski župan Matija Kovač. Le na tej šoli (edini za več občin) je vpis znova povečan, ostale beležijo manjši vpis prvošolcev.
"To smo predvidevali. Demografska študija namreč ni spodbudna, kljub temu pa v Celju število prebivalcev ponovno raste, tako da smo v zadnjih treh letih pridobili okoli 1000 prebivalcev in je Celje z 38.059 občani ponovno tretje največje slovensko mesto. To pomeni, da je smiselno še naprej redno in dobro vlagati ne le v kadre, ampak tudi v infrastrukturo za naše mlade občane," je še dejal Kovač.
Želijo si mednarodni vrtec in šolo
Nova vlaganja, da dolina po koncu ere premoga ne ostane brez zagona, so želja tudi Velenjčanov. "Skupaj z ministrstvi in univerzo aktivno iščemo rešitve za nov dijaški in študentski dom, Ker so mladi v anketah jasno izrazili potrebo po mednarodnem vrtcu in šoli, bomo v prihodnjih mesecih odprli strokovni dialog o njuni ustanovitvi. Takšni instituciji bosta povečali privlačnost okolja za tuje strokovnjake in podjetja ter okrepili konkurenčnost Šaleške doline," je poudaril velenjski župan Peter Dermol.
Slovo od premoga pomeni tudi slovo od rudarjev. Sicer zelo postopno, saj jih bodo v Premogovniku Velenje še 20 let po zaprtju potrebovali za zapiralna dela. A vpis v klasični program geostrojnik-rudar je že leta zelo slab oziroma ga ni. "V programu geotehnik bomo imeli dve dijakinji v prvem letniku in dve v drugem," je povedal direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik. "Prenovljeni programi so že pred 20 leti upoštevali, da lahko dijaki pridobijo strokovno znanje ne le za jamska, ampak tudi zunanja dela; za gradnjo tunelov, peskokope ..." Dodal je, da je v smislu načrtovanja, organizacije dela to lahko tudi zanimiv ženski poklic. Tabuje na šoli podirajo tudi s prvo učiteljico praktičnega pouka pri – avtomehanikih.
