Rozmari Petek
Projekt Pametna ribiška skupnost, v katerega so poleg Ribiške družine Celje vključeni Mestna občina Celje, podjetje CresCo in Kmetija Mlake, je obrodil prvi sad – pred dnevi so predali namenu pomol okoli rta, na katerem stoji urejen Ribiški dom s sanitarijami, gostinsko ponudbo in prostori za druženje. Pomol je bil dolgoletna želja Ribiške družine Celje, je povedal predsednik Bojan Kočevar. "Načrt je studio Čebela izrisal že pred leti, a mi kot društvo nikoli nismo imeli denarja, da bi pomol zgradili," poudari Kočevar. V sklopu Pametne ribiške skupnosti so za okoli 30 tisoč evrov vreden projekt pridobili 85 odstotkov nepovratnega denarja. "Del pomola bo služil za priveze čolnov članov ribiške družine, da ne bodo kar vsepovsod ob jezeru, drugi del pomola pa co namenjen turistom, obiskovalcem, domačinom," razloži. Na pomolu je možno postaviti mize s stoli, da lahko obiskovalci ob vodi uživajo ob pijači. "Projekt je območju Brezove prinesel prijeten in lepo urejen kotiček za druženje, rekreacijo in miren oddih ob vodi. Pomol ni namenjen le ribičem in nadaljnjemu razvoju ribištva na tem območju, temveč tudi športno-rekreativnim dejavnostim in vsem, ki na Šmartinskem jezeru iščejo stik z naravo. Posebno vrednost mu daje dostop za gibalno ovirane, saj jim omogoča lažji stik z jezerom," so po otvoritvi - trak je skupaj s Kočevarjem prerezal celjski župan Matija Kovač - izpostavili na Mestni občini Celje.
Nadzor nad plovili ključen za zdravje rib
"S pomolom je zagotovljena urejena in varna vstopno-izstopna točka, skladno z Odlokom o plovbnem režimu, s čimer smo naredili tudi pomemben korak k varovanju vode v našem dragocenem Šmartinskem jezeru," so dodali. Ob jezeru takšnih točk ne sme biti preveč, je dodal Kočevar, ker potem ni nadzora nad plovili, kar pa je včasih lahko celo ključno za ribji živelj. "Kadar je poleti temperatura vode previsoka, ribiči pred vstopom v jezero razkužujejo čolne in kot vso ostalo ribiško opremo, mreže, enostavno vse, kar pride od drugod in kar bi v vodo lahko prineslo virus. Ob visokih temperaturah preti nevarnost virusov, ki napadajo vse krapovce. Na Hrvaškem so lani zabeležili pomor celega jezera zaradi omenjenega virusa," poudari. Tudi v Šmartinskem jezeru so lani beležili pomore, a takrat razlog ni bil virus, doda. "Od 1. novembra do 31. marca smo prepovedali krmiti ribe s koruzo, ker jo krap, ki se pozimi ne giblje toliko, težko prebavlja. Domnevamo, da je bilo to krivo, ker letos ni bilo nobenega pogina. Upamo, da smo našli rešitve."
Čakajo še na nadgradnjo spletne strani
V projektu Pametna ribiška skupnost bi člani ribiške družine radi pridobili še denar za nadgradnjo spletne strani, kar bi pomagalo tudi celjskemu turizmu. "Idealno bi bilo, da bi ribič iz Nemčije rezerviral ribarjenje pri nas. In ker to njegovo ženo dolgočasi, bi se mu hkrati odprle priložnosti, kaj pa lahko v Celju in okolici vse dni, ko on lovi, počnejo njegova boljša polovica in otroci. Obenem bi se želeli povezati s kmetijami, ki bi v ribiškem turizmu videle nišo in priložnost za prodajo presežkov krompirja, denimo. Povezati želimo različne deležnike. Upam, da bodo morda dve, tri kmetije v tem sodelovanju videle potencial," zaključi Kočevar.
