Rozmari Petek
Zavod Vozim, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), slovensko združenje za nenalezljive kronične bolezni in mladinska organizacija Brez izgovora so, tako kot pred štirimi leti, ponovili anketo, s katero so politične stranke spraševali, kakšno je njihovo mnenje o težavah, ki jih povzroča dovoljena droga – alkohol. "Če je nekaj dovoljeno, še ne pomeni, da je zdravo in da je uporaba tega brez posledic," je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili rezultate, poudarila dr. Maja Roškar iz NIJZ. "Večina, 74 odstotkov polnoletnih prebivalcev, vsaj občasno pije alkohol. Razširjenost pitja alkohola se odraža v posledicah. Na NIJZ beležimo smrti, ki se zgodijo zaradi vzrokov, ki so neposredno, torej 100-odstotno povezani z alkoholom. Zaradi teh vzrokov imamo približno 2 do 3 smrti na dan. Če bi pa zraven prišteli še prometne nesreče in tiste vzroke, kjer je alkohol le delno pripisljiv, bi pa prišli na 5 do 6 smrti na dan. Približno 600 rakov na leto lahko pripišemo alkoholu, kar je 7 odstotkov vseh rakov. Opozarjamo, da je vsaka smrt preveč in da je ta številka velika, saj bi lahko večino teh smrti preprečili, če bi zmanjšali porabo alkohola," je poudarila Roškarjeva in dodala, da so se politične stranke v večini strinjale, da je pitje alkohola škodljivo in da je potrebno vlagati v preventivo.
"Nekoliko manj zadovoljni pa smo bili pri odgovorih na vprašanje, ali obstaja varna meja pitja alkohola. Tu so bile stranke razdvojene. Nekateri so bili mnenja, da je neko zmerno pitje alkohola še vedno lahko brez posledic za zdravje, kljub temu, da številni raziskovalni podatki in dokazi kažejo, da varna meja pitja ne obstaja," je dodala.
Omejevanje alkohola v koalicijsko pogodbo
"Vsi se zavedamo, da alkohol ni najboljša rešitev, da je zloraba, da ima hude posledice, nismo pa pripravljeni kaj veliko narediti," je nadaljeval Franc Zalar, predsednik slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni. "Ko je treba nekaj narediti na tem področju, potem alkohol ni prioriteta, ne pride v koalicijsko pogodbo. Zdaj je čas, da na to opozorimo, sicer bomo čez štiri leta približno enako sedeli kot danes." Rezultati ankete so dejansko približno enaki kot pred štirimi leti, na nekaterih področjih so celo boljši. "Sem pozitivno presenečen nad odgovori," je dodal direktor Zavoda Vozim David Razboršek. "Večina se jih strinja z zniževanjem meje prisotnosti alkohola na 0,0. Večina se jih strinja tudi, da se prekrškarju vozniško dovoljenje odvzame takoj, ne pa da lahko barantajo, kdaj dejansko naj pride do odvzema. Predvsem pa se strinjajo, da je potrebno nabavo novih etilmetrov urediti takoj, preden mine enoletni rok, ki ga je jeseni ustavno sodišče naložilo državi."
So mladi zgled tudi pri drugih substancah?
Mladi redko sedejo za volan, kadar pijejo, kar je uspeh številnih preventivnih akcij. Pa velja enako tudi za druge substance, ki zmanjšujejo prisebnost voznika? "Če bi vam na to vprašanje odgovoril septembra lani, bi rekel, da imamo pri alkoholu vsaj zelo učinkovit način merjenja, ki ga pri drugih še nimamo, saj je bistveno dražji sistem merjenja, nadzora. Od jeseni naprej vam ne morem več tako odgovoriti. Mi opažamo, da smo glede drugih substanc in vožnje pri ozaveščanju na začetku poti. Tu nas še čaka delo. Danes smo poudarili alkohol, ker je alkohol legalna droga, hkrati pa vzporedno vseeno delamo aktivnosti tudi na ostalih področjih," je dejal Razboršek. Manca Kozlovič pa je dodala, da so mladi ogledalo družbe. V prid tudi niso razne oglaševalske akcije, ki poudarjajo konopljo, je omenila. Zalar pa je poudaril, da bi bilo pač vedno dobro poslušati stroko, ki je, tudi v primeru alkohola na šolah v času, ko v njih ni otrok, bila vedno zelo jasno proti.
Skupno stališče vseh strank, ki so se odzvale (letos se med večjimi strankami povabilu ni odzvala SDS) je, da je potrebno zaščititi mlade, na katere napačen marketing najbolj vpliva. Glede ukrepov, ki bi jih zavoljo tega morale sprejeti, pa so mnenja deljena. "Mladi so še nepopisan list in če ne bomo omejevali marketinga alkoholne industrije, se bo njihova siceršnja kritičnost do rabe alkohola in vožnje začela zmanjševati," je dodala Manca Kozlovič, predsednica mladinske zveze Brez izgovora. "Alkoholna industrija ima na voljo velike vsote denarja, s katerimi 'targetirajo' otroke in mlade. Morda se sliši neverjetno, a imamo kar nekaj dokazov, kako Heineken na drugih celinah vlaga kar velike vsote denarja, da začne premikati navade mlajše populacije. Ene stranke to vidijo kot problem, druge pa uporabljajo argumente, ki so videti kot bi bili prepisani iz 'učbenikov alkoholne industrije'. Vse stranke bi zaščitile mlade na deklarativni ravni, ko bi bilo treba omejiti zakonodajo, pa se pokaže, da stranke niso dovolj pogumne, da bi se opredelile za take korake ali pa enostavno ne tega ne razumejo," je opisala.
Zelo enostavno pa je razumeti naslednjo primerjavo, ki jo je še izpostavil Razboršek. "Za 28 odstotkov vseh prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo ali s hudimi telesnimi poškodbami, je vzrok alkoholiziran voznik. Največ takšnih voznikov je v starostni strukturi od 35 do 54 let, torej starosti, v katerih bo, malce špekuliram, velika večina naših bodočih poslancev. Populacija, ki za razliko od mladih, ki dela korake naprej, ki zmanjšuje vožnje pod vplivom alkohola, ni ravno za vzor. Naš poziv je jasen – naj nova oblast alkoholno politiko postavi kot eno od pomembnih točk, ki jih bo v naslednjem mandatu reševala. Tako ne bomo po nepotrebnem izgubljali življenj, ne bomo imeli tako enormnih družbenih stroškov, ki bi se jih dalo preprečiti oziroma zmanjšati brez kakšnih hudih vlaganj," je zaključil Razboršek.
