Vida Božičko Štajnberger
Po kmečkih protestih v začetku februarja, ko so predstavniki kmetijskih organizacij opozorili na 16 ključnih zahtev, ste kmete povabila na nekaj skupnih sestankov, a zadnji, ki je bil predviden za ta torek, je bil odpovedan zaradi predvolilnega čaa. Kmetijske organizacije so razočarane. Kakšna je usoda zahtev kmetoc? Kakšne so spremembe, dogovori in kdaj bodo zaživeli v praksi?
"Na ministrstvu smo se z vsemi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju našega resorja, redno srečevali in se trudili vse izzive reševati sproti in z dialogom. Z nevladnimi organizacijami, ki so sprva svoj glas uveljavljale na ulici, smo se nato srečali na več daljših sestankih na ministrstvu, za skupno mizo, kar smo sicer že takoj predlagali. Številne izmed zahtev predstavljajo naše vsakodnevno delo, ko se odzivamo na izzive v celotni agroživilski verigi, zavedati pa se moramo, da tik pred volitvami ni mogoče spreminjati zakonodaje, s čimer bi lahko rešili marsikateri problem.
Kmetom smo šli naproti s številnimi ukrepi, naj omenim samo najaktualnejše. Z odlokom rejcem prašičev, ki so se zaradi nizkih odkupnih cen znašli v krizi, namenjamo 2 milijona evrov. Sofinanciramo cepljenje proti bolezni modrikastega jezika v višini 2,6 milijona evrov. Prvič smo poskrbeli tudi za starejše kmete, ki so kmetije predali mlajši generaciji. Več kot 2000 upravičencem samo v letošnjem letu namenjamo 1,2 milijona evrov, drugo leto pa že 2 milijona evrov. Že prihodnji teden bodo lahko pridelovalci in živilskopredelovalna podjetja za živila iz shem kakovosti uporabljali slovensko zastavico, zaradi katere bodo kmetijski proizvodi in živila prepoznavnejši. Vzpostavljamo tudi projekt regijskih prehranskih verig, s katerim bomo javnim zavodom olajšali nabavo lokalne hrane, uporabnikom pa omogočili uživanje več domače, lokalne hrane. V tem mandatu je vlada kmetijskemu resorju namenila 1,33 milijarde evrov, to je več kot katerakoli slovenska vlada do zdaj."
Največ polemik v zadnjem času je sprožalo obvezno cepljenje zoper bolezen modrikastega jezika. Ali ostaja obvezno? Kako ste se dogovorili glede stroškov cepljenja?
"Cepljenje je ključen ukrep za preprečevanje širjenja bolezni, zmanjševanje gospodarske škode in zaščito zdravja živali. Letos je cepljenje obvezno, opravljeno mora biti do 24. aprila 2026. Le tako bomo zagotovili nastanek imunosti pred začetkom kroženja virusa. UVHVVR redno poziva vse rejce, naj s cepljenjem ne odlašajo. Država v celoti krije stroške cepiva, ministrstvo bo sofinanciralo tudi storitev cepljenja. Temu namenjamo 2,6 milijona evrov, torej 2 evra na posamezno izvedeno cepljenje in 16 evrov za kritje fiksnih stroškov."
Vojna na Bližnjem vzhodu odpira vprašanja tudi glede cen hrane. Ali tukaj že občutimo kakšne učinke? Bi lahko bila motena dobava živil, kjer nismo samooskrbni? Nekaj težav se menda že pojavlja na področju umetnih gnojil.
"Take krize žal vedno tudi pokažejo, kako dobro smo nanje pripravljeni – zato je pomembno, da se v odpornost vlaga sistemsko, strateško in dolgoročno. Pri trenutnih razmerah je Slovenija del širše prizadete skupnosti in čarobnih rešitev ni. Trudili se bomo reševati stanje naših prehranskih sistemov z vsemi razpoložljivimi instrumenti in tu gre tudi za instrumente EU, ki bi edini lahko celoviteje vplivali na izboljšanje stanja notranjega trga. Glede dolgoročnejše odpornosti na krize in odvisnosti našega sektorja se kot pravilna potrjuje naša usmerjenost k vlaganju v bolj trajnostne prakse in ekološko kmetijstvo."
So na mizi kakšni ukrepi, v kolikor bi bili potrebni? V katero smer bi lahko ukrepali?
"Odgovor na raznovrstne krize so odporne prehranske verige. Pomemben projekt na tem področju smo predstavili konec februarja. Gre sicer za srednjeročno rešitev, ki predstavlja izboljšano prehransko suverenost Slovenije in to je ključno. O kratkoročnih ukrepih trenutno težko govorimo, saj je situacija preveč nejasna, niti ni izolirana samo na Slovenijo. Učinkovitost bi dosegli le z ukrepanjem, sinhroniziranim na ravni EU. Drugo je ukrepanje države, vezano na cene in dostopnost goriv, kjer pa vlada stanje spremlja in tudi sproti reagira."
Kako je trenutno stanje v blagovnih rezervah? Katera živila so v blagovnih rezervah in koliko?
"Program oblikovanja in vzdrževanja državnih blagovnih rezerv, ki ga sprejme vlada, je označen s stopnjo tajnosti, zato točnih podatkov o vrstah in količinah živil v državnih blagovnih rezervah ne morem razkriti."
Po vzoru Avstrije se v Sloveniji uvaja slovenska zastavica na slovenskih izdelkih. Kakšen doprinos je to in ali oznaka Izbrana kakovost s tem izgublja svoj pomen?
Zagotovo gre za pomemben korak k prepoznavnosti lokalnih, domačih izdelkov na trgovskih policah, za katerega si je resor prizadeval že vrsto let. Moram pa poudariti, da je uporaba grafične podobe zastave namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vse faze, od pridelave, predelave do pakiranja, izvedene v Sloveniji. Konkretno, to so sheme: Izbrana kakovost – Slovenija, integrirani kmetijski proizvodi, ekološki proizvodi, zaščitena označba porekla, višja kakovost, zlati standard dobrobiti ter neobvezne navedbe kakovosti, na primer gorski proizvod. Proizvajalcem uvedba oznake prinaša večjo prepoznavnost njihovih kakovostnih izdelkov na prodajnih mestih ter jasno razlikovanje od tujih konkurenčnih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev slovenskega porekla. Oznaka Izbrana kakovost - Slovenija s tem ne bo izgubila svojega pomena, nasprotno, grafična podoba slovenske zastave bo njen pomen še okrepila, saj bo potrošnik hitreje in lažje prepoznal proizvode iz shem kakovosti, ki zagotavljajo slovensko poreklo in višjo kakovost."
