Napad na Iran: Se je Trump ujel v past?

Napad ZDA in Izraela na Iran je sprožil velike premike. "Trumpova vojna, ki traja že skoraj dva tedna, spreminja potovalne vzorce, energetsko odvisnost, življenjske stroške, trgovinske poti in strateška partnerstva," ocenjujejo pri New York Timesu, kjer so zapisali, da operacija hitro prinaša pretres svetovnega varnostnega reda in gospodarstva, ki daleč presega posledice drugih nedavnih konfliktov na Bližnjem vzhodu. Kot je znano, je Iran v odgovor na napade zaprl Hormuško ožino oziroma zagrozil z napadi na ladje, ki bi jo skušale prečkati, s čimer se je praktično prekinil promet na poti, preko katere poteka petina svetovne oskrbe z nafto. Posledično so borzne cene nafte poletele v nebo, včeraj so spet znašale 94 dolarjev za sodček, ponekod pa je prišlo tudi do motenj pri oskrbi bencinskih servisov, zaradi česar so zahodne države začele sproščati nacionalne rezerve naftnih derivatov, Slovenija je s tem začela včeraj. Novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je včeraj napovedal nadaljnjo zaporo ožine.  

Američani želijo onesposobiti iranske zmogljivosti 

Kot je v sredo objavljenem videoposnetku pojasnjeval poveljnik ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM), admiral Brad Cooper, želijo Američani v čim večji meri onesposobiti tako iranske vojaške kapacitete in s tem tudi njihove zmogljivosti za napadanje ladij v Hormuški ožini. Po mnenju profesorja obramboslovja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Iztoka Prezlja bo to težko v celoti doseči, saj gre za relativno majhno območje: "Zaradi česar je možno v Hormuški ožini motiti promet praktično s kakršnimkoli orožjem, ki ima domet od 20 do 50 kilometrov. Dovolj pa je že čoln z eksplozivom."

Ta teden naj bi Iran začel tudi s polaganjem min v ožini, ameriška vojska pa naj bi po navedbah CENTCOM uničila 16 iranskih ladij za polaganje min. Poleg tega Iran še vedno razpolaga z veliko nevarnejšimi zmogljivostmi, kar dokazuje tudi z napadi na različne cilje več zalivskih držav, kakršen je bil recimo napad na obrat za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina v Katarju. Je možno pričakovati, da bo kmalu klonil pod pritiskom ameriških in izraelskih napadov? "Iran se za zdaj ne vdaja, v nekem smislu ima še vedno delujoče vodstvo in delujoč obrambni sistem in lahko takšne napade zdrži še;nekaj časa, seveda za visoko ceno. Prišli smo do strategij izčrpavanja - ali bo dlje zdržal Trump, ki se je znašel pod domačimi pritiski zaradi cen goriva, ali pa bodo dlje zdržali Iranci? Če lahko Iranci še naprej vztrajajo, je čas na njihovi strani," meni Prezelj.

Domači politični pritiski na Trumpa 

Kot rečeno, so posledice nove vojne na Bližnjem vzhodu prebivalci evropskih držav hitro občutili, ravno tako državljani ZDA, kjer so letos tudi vmesne volitve, kar predstavlja dodaten pritisk na Trumpa, da čim prej zaključi z napadi na Iran. Po poročanju Axiosa že 48 odstotkov Američanov krivi Trumpa za visoke cene bencina. "Tu se je Trump ujel v past, saj je situacija z Iranom bistveno bolj kompleksna kot v primeru Venezuele, kjer so Američani hitro dosegli obglavljenje režima in že na obstoječih pozicijah našli ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati z njimi. Iran je medtem veliko težji zalogaj, saj za zdaj še ni videti nikogar, ki bi lahko prevzel režim in bil hkrati sprejemljiv za vse deležnike, tako za Izrael in ZDA kot tudi za Irance. A škarje se zapirajo, saj bo med drugim naraščajoče cene bencina možno zadrževati samo, dokler ne potrošimo rezerv, ki smo jih zdaj v vseh regijah aktivirali, vključno z ZDA. Rešitev bo treba doseči v roku meseca dni, sicer bodo posledice drastične,"meni Prezelj.

Trenutek za Rusijo

Med dramatičnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu pa še vedno traja tudi vojna v Ukrajini. Tako se je po vojni v Gazi pozornost svetovne javnosti vnovič obrnila stran od Ukrajine, a tokrat gre zadeva še bolj v korist agresorske Rusije. Omenjeni skok cen nafte gre namreč tudi v prid Rusije in financiranja njene vojne mašinerije v Ukrajini. "In to okno priložnosti je Putin takoj zaznal in izpostavil, da so Rusi pripravljeni z vsemi trgovati z naftnimi derivati, vključno z Evropejci. To pa so še ene škarje, saj dlje, kot bo trajala vojna na Bližnjem vzhodu, večja bo privlačnost trgovanja z Rusijo, s tem pa se tudi slabi moč evropskega embarga na uvoz ruskih energentov," ocenjuje Prezelj, ki dodaja, da je pri tem vprašanje, če je Trumpovi administraciji sploh mar za tovrstne posledice.