"365 dni in noči je ponovno minilo. Za tiste, ki delamo v zdravstvu, se je v tem času zvrstilo nešteto srečnih, pa tudi tragičnih zgodb. Ob prelomu leta je upanje in so želje, da bi se naslednjih 365 dni odvilo srečno. Da bi bil trud posameznikov in ekip resnično prepoznan in cenjen ter da se teme v zdravstvu ne bi vrtele le okoli škandalov, temveč bi bil pogled vseh nas usmerjen v dobro bolnika. Da bi se zdravstvo vrnilo k svojemu bistvu in da se moči politike ter megafona medijev ne bi izkoriščalo za branjenje zgolj lastnih interesov.
Da bi tisti, ki lahko spremenijo stvari, prešli od besed k dejanjem in ne zgolj k prepričevanju. Da bi zdravstveni sistem prenehal delovati na meji zmožnega, ampak bi postal umirjen, odziven sistem, sposoben sprejemati in se soočati z družbenimi spremembami. Da bi se ustvarili pogoji za primerno oskrbo najnujnejših stanj in najranljivejših.
Za zaposlene v zdravstvu, da bi našli energijo, smisel in motivacijo za vse, s čimer se vsakodnevno soočamo.
Za vse pa, da bi se zavedali, da lahko največ za svoje zdravje in dobro počutje naredimo sami, da bi imeli dostop do rekreacije, kakovostne in zdrave prehrane ter zdravega okolja in oddiha.
Nekaj tudi za Maribor - za tiste, ki so z njim v stiku ali v njem prebivamo - da bi vsak našel kotiček v mestu, kjer bi se počutil dobro, in bi mu predstavljal občutek doma in varnosti.
In da bi se v svetu, kjer vsak zaradi lastnega duševnega ravnovesja skrbi samo za svoj vrtiček, našli pogumni posamezniki, ki so za iskreno dobro vseh pripravljeni prestopiti meje, tvegati in se pogumno udejanjiti s svojimi idejami. Z idejami, ki niso generične ali generirane umetno. Z idejami, ki bi bile prepoznane in bi jim bila omogočena pot do uresničitve.
Da bi se podivjani civilizacijski bik umiril pri minimalnem skupnem imenovalcu - miru. Uresničitev vseh želja pa je na koncu, v veliki večini, odvisna od nas samih. Najdimo moč za njihovo uresničitev.
Srečno, Maribor."
